Najbrž nisem edina, ki je težko čakala, kaj nam bosta ponudila strateški svet in ministrstvo za zdravje, kakšne smernice, kakšne ukrepe. Veliko sprememb so našteli – a da ne gre le za kozmetične popravke?

Na začetku mandata je bivši minister za zdravje Danijel Bešič Loredan napovedal, da se bodo na podlagi interventnega zakona za zmanjševanje čakalnih dob v zdravstvu te v letu dni skrajšale kar za polovico. Zgodilo se je obratno, čakalne dobe so se občutno povečale. Predstavljamo, za koliko.

Bilanca dobrega leta dni mandata donedavnega ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana je porazna. Na področju, ki potrebuje premišljene spremembe sistema kot puščava vode, je zavozil skoraj vse, kar se je zavoziti dalo.

Ključen problem zdravstva je dostopnost do zdravstvenih storitev, menijo v NSi. Zato predlagajo dopolnitve zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, po katerem bi na področjih, kjer je presežena dopustna čakalna doba, uporabili vse zmogljivosti v zdravstvu, torej tudi zasebnike.

Prejšnji mesec je ministrstvo za zdravje v dopisu direktorjem bolnišnic in zdravstvenih domov zapisalo: skupno število čakajočih pacientov nad najdaljšo dopustno čakalno dobo se ne znižuje, »kar pomeni, da se namen in cilji, zaradi katerih je bil ukrep (zakon) sprejet, ne uresničujejo v želenem obsegu«.

Ukinili so dopolnilno ali prostovoljno zdravstveno zavarovanje in ga preoblikovali v obvezno. Torej niso nič ukinili. So pa prisilili tiste, ki doslej zaradi različnih razlogov niso plačevali dopolnilnega zavarovanja, da ga bodo sedaj morali. Pravzaprav jim bodo določeno vsoto, ki jo bodo sami določevali, preprosto odtrgali od plače. Vsem enako. Tako tistim na minimalcu kot tistim v vladnih krogih z višjimi plačami, ki so nekje iz naftalina potegnili zakon, zaradi katerega je ena vlada že padla.

Minister za zdravje Danijel Bešič - Loredan niza grehe, kot bi zbiral prtičke. Ideja, kako v zdravstvu skrajšati čakalne vrste, je fiasko leta.

Računsko sodišče je ugotovilo, da ministrstvo za zdravje in zdravniška zbornica od začetka leta 2008 do konca septembra 2019 nista poskrbela za ugotavljanje dejanskih potreb po zdravnikih niti za ugotavljanje razlogov za pomanjkanje po posameznih specialnostih. Tako nista mogla poskrbeti za to, da bi se uspešno odpravljali razlogi za pomanjkanje.

Dr. Marko Noč, predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino v UKC Ljubljana

Okrožno sodišče v Ljubljani je vse obdolžene v t. i. aferi preskakovanja čakalnih vrst v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana oprostilo vseh obtožb.

Pogovori o tem, kako je morala prejšnji teden množica ljudi več ur čakati na testiranje v dežju in mrazu, ne pojenjajo. Drži, da je bilo med našim obiskom različnih lokacij s hitrimi testi zelo mrzlo in da je deževalo, kljub temu med naključnimi izbranimi sogovorniki ni bilo nikogar, ki bi se zaradi dolge vrste zelo jezil in bi pred testiranjem razmišljal o odhodu domov.

Omejitve zaradi epidemije novega koronavirusa so globoko zarezale tudi v zdravstveni sistem. Dostopnost do zdravstvenih storitev po preklicu epidemije v Sloveniji se ni vrnila na prejšnjo raven, čakalne dobe so vse daljše, ugotavljajo zdravniške organizacije. Ob tem opozarjajo, da letos najbrž ne mogoče opraviti vseh predvidenih storitev.

V zdravniških organizacijah ocenjujejo, da bodo po sprostitvi prvih nenujnih zdravstvenih storitev, ob spoštovanju ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, izvajalci verjetno morali prenaročiti vsakega drugega bolnika. Pričakujejo podaljšanje čakalnih dob in pozivajo k zamrznitvi ali dopolnitvi zakona o pacientovih pravicah.

Skrajševanje čakalnih vrst je bilo v programih skoraj vseh strank visoko na prednostni listi, pa tudi vlade v odhodu. A od napovedi nujnih, celo udarniških ukrepov, je z izjemo dodajanja več denarja za storitve, kjer se najdlje čaka, ostalo bolj malo. V tem času pa se je povečalo število ljudi, ki na preglede in storitve čakajo nedopustno dolgo.

Kakšen je izkupiček po skoraj letu in pol vlade Marjana Šarca. Kateri so bili plusi in minusi za »navadne« ljudi in za gospodarstvo. Zakaj si na vseh ključnih projektih oziroma področjih zasluži oceno nezadostno.

Predsednik vlade v odstopu Marjan Šarec je spregovoril o vzrokih za svoj odstop, svojih izkušnjah s koalicijskimi partnerji in obrisih morebitne nove vladne koalicije po predčasnih volitvah.