Nekaj podobnega kot v čakalnicah UKC Ljubljana sem leta 1991 videl v Lusaki v Zambiji

Ste predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino v UKC Ljubljana. Opozarjate, da morajo bolniki ure in ure čakati na sprejem z Internistične prve pomoči (IPP) na interno kliniko. Včasih so razmere kot v ozadju vojne fronte. Bolniki ležijo na hodnikih in celo dneve dolgo na hospitalnem oddelku IPP, čeprav je namenjen zdravljenju do 24 ur. Bere se kot poročilo iz države tretjega sveta.

Na žalost je res tako. Tudi ta problem ni nov in traja že več let, stanje pa je dodatno zaostril kovid. Žal moram povedati, in gotovo bom zaradi tega deležen kakega telefonskega klica in čudnih pogledov nadrejenih, da sem nekaj podobnega videl na sprejemnem oddelku Univerzitetne klinike v Lusaki v Zambiji, ko sem bil tam leta 1991 kot mentor našim študentom medicine, ki so gostovali pri slovenskih misijonarjih. Nikoli si nisem predstavljal, da bom kaj podobnega, sicer na višjem strokovnem nivoju, doživel 30 let kasneje v osrednji zdravstveni ustanovi predsedujoče članice EU.

Celoten intervju lahko preberete v tiskani izdaji Reporterja