Treba je iti v tujino, se s tujci vsaj občasno pogovarjati, da nato za kratek čas malo manj jamramo, k temu početju kar precej nagnjeni Slovenci. Še vreme postane lepše! Pred kratkim smo stokali, da je maja mraz kot pozimi, zdaj ne bomo zadovoljni z vročino! V Egiptu denimo, kjer je skorajda celo leto vroče, imajo dva meseca na leto praznikov, praznujejo praznike vseh ver. Ko pada dež, dvakrat, trikrat na leto, je to praznik, otroci ne gredo v šolo, veselje je neizmerno.

Nimajo pa odtokov, tako da morajo vodo črpati s cest in še od kod, če slučajno dež pada dlje kot deset minut. Slovence Egipt navdušuje skorajda toliko kot slovenska Istra. Čarter z dvesto potniki vozi samo v obmorsko mesto Hurgada dvakrat tedensko, pozimi pa enkrat. In tam imajo številni Slovenci stanovanja, nekateri dve, več država tujcem ne dovoli.

A za ti dve v Sloveniji ni mogoče kupiti enega stanovanja. Večina stvari je precej cenejših kot v Sloveniji, je pa tudi plača večine delavcev od 50 do 100 evrov, kdor zasluži 350 evrov, živi, kot bi v Sloveniji zaslužil okoli 1.300 evrov. Večina dela dve deli in večina delavcev živi od napitnin. Delajo počasi, a marsikdo cel dan.

V Hurgadi je sicer štiristo tisoč Egipčanov, petsto tisoč tujcev in milijon dvesto tisoč sezonskih delavcev. In večina ne more računati na pokojnino, delajo pravzaprav na črno, tudi precej Slovencev, ki si potem doma plačujejo vsak mesec minimum za pokojnino. O plačevanju prispevkov večina nič ne ve, imajo pa Egipčani brezplačno osnovno zdravstvo in tistim najboljšim država plača študij, celo v tujini, kot razlagajo. Tudi težav z dolgotrajno oskrbo nimajo, saj je menda v celem Egiptu samo v Kairu en dom za ostarele, sicer pa morajo otroci skrbeti za svoje starše.

V Sloveniji velikokrat sprejemamo polovične zakone, zakompliciramo do skrajnosti. Zakaj upokojenci ne bi smeli skrbeti za pomoči potrebne zunaj svoje družine in se zaposliti, ampak bi dobivali le dodatno plačilo ob pokojnini?

V Sloveniji bodo zdaj lahko upokojenci skrbeli drug za drugega in za to dobivali plačilo. Kaj pa bo s tistimi približno 160 tisoči, ki živijo sami? V Sloveniji velikokrat sprejemamo polovične zakone, zakompliciramo do skrajnosti. Zakaj upokojenci ne bi smeli skrbeti za pomoči potrebne zunaj svoje družine in se zaposliti, ampak bi dobivali le dodatno plačilo ob pokojnini?

Imamo pa v Evropi ženske vsaj na papirju skorajda enake pravice kot moški. Egipčani npr. pravijo, da niso Arabci, temveč Egipčani in da so ženske zelo zaščitene … Med milijon dvesto tisoč sezonskimi delavci in še med drugimi jih skorajda ni …

V najrevnejših državah oz. državah z največ revnimi ljudmi si še revež nabavi mobilni telefon, tudi na račun stradanja, podobno je z avtomobili; marsikdo, ki nima niti za kruh, ima pa za avto. Albanija npr. je revna država, a ima toliko mercedesov, kot jih ne vidimo niti v Nemčiji. Morda je njihov letnik nekoliko starejši …

Ampak tudi v Evropi je lahko precej drugače kot v Sloveniji. Neki Švicar mi je razlagal, da se njegov delovni čas začne šteti, ko vstopi na delovno mesto, ne takrat, ko vstopi v stavbo. Nič najprej kava, klepet, potem pa delo. Takoj delo!

Slovenski par s fakultetno izobrazbo, ki živi in dela v Londonu in ima dva majhna otroka, dela tam nekje od devetih, desetih do šestih. Če ob šestih ne vzame otroka iz vrtca, ju izpišejo. Zvečer težko gresta kamorkoli; res lahko pokličete varuško za otroke, a ne veste, ali ji lahko zaupate …

Neka hrvaška podjetnica se je pritoževala, da ne dobi delavcev, nihče noče delati, ker so nadomestila za brezposelnost previsoka … Sociala, pravice … Teh imamo v Sloveniji kar veliko.

Marsikje o t. i. porodniški ne vedo nič, v Egiptu je ženska, ki dela, lahko doma tri mesece. V Evropi so te pravice kar velike. V Sloveniji traja starševski dopust najmanj leto dni, nadomestilo je v višini plače. V Nemčiji je starševski dopust lahko dolg tri leta, a ni plačan, mogoče pa je nekakšno nadomestilo.

Tudi nadomestil za bolniško odsotnost v veliko državah niti ne poznajo, v Evropi so obvezna, a različno visoka. Skorajda najbolj radodarna je Slovenija, saj je nadomestilo za bolniško odsotnost kar povprečna plača v zadnjem letu. Edino Norvežani in Nemci imajo podobno raven, Nemci imajo tudi največ bolniških v Evropi, tudi Slovenci smo blizu, poleg Nemcev smo najbolj bolni narod v Evropi. V Veliki Britaniji pa je težko biti bolan – 16 odstotkov plače …

Ja, zdravstvo! Ob vsem tem razmišljanju o »lepi in prijazni« Evropi in Sloveniji sem pred dnevi na nacionalnem radiu poslušala pogovor s 94-letno gospo, je zgovorna in bistra, tako da, če ne bi povedala, koliko je stara, bi mislila, da ima kakšnih petdeset let. Živi v domu za ostarele, hodi v gledališče, telovadi, se sprehaja, rešuje križanke in rada bere. A bere vedno manj, ker slabo vidi – ima sivo mreno, čakalne dobe pa so tako zelo dolge. Veste, kdaj bo na vrsti? Da ne bom prehitevala stvari … Dajmo, premier Golob, ministri, Maljevac – dolgotrajna oskrba – vsaj tisti nad 80 let naj imajo urgenco, prednost … Ali pa je zanje tako in tako vseeno? Saj v nobenem primeru ne bodo dolgo čakali?

Vprašanje pa je, kako bo s socialnimi in še katerimi pravicami v Sloveniji v prihodnje. Premier Golob je zagotovil, da se raven socialnih pravic zaradi povečevanja prispevka za vojsko ne bo znižala. Težko je verjeti, vsaj dolgoročno se bo ta visoki strošek zagotovo poznal. In gospodarska rast pada … Minister Han nežno udarja po mizi … Pa da ne prepozno in prenežno?
Ja, draga Slovenija, ostani vsaj, kakor si, politiki, ne zavozite, kar imamo!