V Svobodi, Levici in SD so kritični do širjenja sovražnega govora in spodbujanja napadov na posameznike. V Resnici in SLS pa spodbujajo k spoštljivi komunikaciji in argumentirani razpravi.

Tednik Mladina je danes poročal, da SDS iz kabineta predsednika vlade vodi dezinformacijske kampanje prek komunikacije v zaprtih skupinah na aplikacijah za spletne klepete. Svetovalka za odnose z javnostmi v premierjevem kabinetu Kristina Hacin naj bi člane skupin na aplikacijah za spletni klepet spodbujala k deljenju diskreditacij in drugih objav, tudi med volilnim molkom. Hacin pojasnjuje, da gre za običajen način komunikacije s člani in podporniki, v skupinah, v katerih je sicer administratorka prek zasebne telefonske številke, pa da le delijo sicer javne objave z družbenih omrežij.

Drži, da SDS ni edina politična stranka, ki za komunikacijo s svojimi člani in podporniki uporablja skupine na aplikacijah za klepete.

Tudi v Levici uporabljajo kanale za sprotno komuniciranje, "ampak izključno za obveščanje o aktivnostih in stališčih", ob tem poudarja poslanka Levice Nataša Sukič. Prepričana je, da je sovražna kampanja, s katero želi SDS diskreditirati politične nasprotnike, nevladnike, novinarje in drugače misleče "napad na našo demokracijo". Kritična je bila tudi do tega, da v SDS to počnejo iz kabineta predsednika vlade.

Za razliko od SDS v Levici namreč po njenih zagotovilih ne prakticirajo tega, da bi prek tovrstnih kanalov dajali navodila svojim podpornikom, kako naj govorijo, ali jih usmerjali, koga naj napadajo po spletu. "Razlika med Levico in SDS je v tem, da mi delamo na pozitivnem programu, SDS pa je tovarna sovraštva in propagande, ki spodkopava našo demokracijo z zrežiranimi napadi na politične nasprotnike," je poudarila.

Sukič je prepričana, da si v SDS po svoje razlagajo tudi, kaj je in ni dopustno pri volilnem molku. Poudarila je, da lahko državljani prosto komunicirajo tudi med volilnim molkom, tega pa ne smejo početi stranke. "Ampak preko tega obvoda, ki ga oni imajo, so očitno s to orkestrirano armado točno to počeli, recimo razpečevali video Janeza Janše na dan volilnega molka," je dejala.

V Svobodi so v odzivu za STA ostro obsodili sovražni govor, hujskanje in napade na posameznike, neodvisne institucije in medije. Zatrdili so, da v stranki metod načrtnega blatenja in diskreditacij ljudi ne uporabljajo, saj se zavzemajo za spoštljivo komunikacijo in argumentirano kritiko. "V primeru razkrite komunikacije stranke SDS se nam zdi poleg same vsebine sporno tudi to, da takšna ravnanja prihajajo neposredno iz kabineta predsednika vlade," so navedli.

Pojasnili so, da v Svobodi uporabljajo različne skupine za komunikacijo članov stranke. Uporabljajo jih za obveščanje o političnem dogajanju, dogodkih stranke, za deljenje raznih vsebin in objav članov ter informacije o gostovanjih v različnih oddajah.

Tudi v SD so za STA potrdili, da za komunikacijo s članstvom uporabljajo različne komunikacijske kanale, na katerih delijo predvsem organizacijske informacije, obvestila o strankarskih aktivnostih, dogodkih in stališčih stranke.

Menijo pa, da razkritja o organiziranem širjenju političnih sporočil SDS med volilnim molkom odpirajo resna vprašanja o spoštovanju zakonodaje. Če navedbe iz prispevka Mladine držijo, ne gre za osamljene objave posameznikov, temveč za koordinirano delovanje, v katerega naj bi bili vključeni poslanci, predstavniki vlade in drugi, so izpostavili.

V SD so Inšpektorat RS za notranje zadeve pozvali, naj navedbe o domnevnih kršitvah temeljito preveri in ugotovi, kdo je dajal navodila ter kdo jih je izvajal. Komisijo za preprečevanje korupcije so pozvali, naj preveri morebitne kršitve integritete in zlorabo javne funkcije oziroma službe za strankarske namene, urad za nadzor proračuna pa, naj preveri morebitno uporabo javnih sredstev za politično delovanje.

Tudi oni so obsodili usmerjene napade in diskreditacije novinarjev. Novinar, ki opravlja svoje delo in javno izraža strokovno mnenje, ne sme biti tarča organiziranih žalitev in poskusov očrnjenja njegovega ugleda, so prepričani v SD.

V stranki Resnica s članstvom komunicirajo prek objav na družbenih omrežjih in pošiljanja e-novic. Objave so javno dostopne, e-novice pa vsebujejo povzetke posameznih objav ter obvestila, povezana s stranko in njenim članstvom, na primer pozive k prijavi v volilne odbore, so zapisali v odzivu za STA.

Tudi oni so prepričani, da je pri komunikaciji bistvena predvsem vsebina sporočil, ne pa aplikacija oziroma kanal, prek katerega so posredovana. Ključno je, kaj se prek komunikacijskih aplikacij sporoča in s kakšnim namenom, so prepričani.

"Ob tem pa se moramo vprašati, do kod smo prišli kot družba, če je pomembneje, katero politično stran nekdo podpira, kot pa, da prebere vsebino predloga zakona, program politične stranke ali gradivo, povezano z referendumskim vprašanjem, ter se na podlagi lastne presoje in vesti odloči, kaj podpira," so bili kritični.

V Resnici menijo, da nobena politična stranka nima podpornikov, ki bi se z vsemi njenimi stališči strinjali stoodstotno. Ocenjujejo, da bi prav zato morali več pozornosti namenjati vsebini predlogov, argumentom in dejstvom, manj pa političnemu razvrščanju na leve in desne ter ustvarjanju nasprotij med ljudmi.

V SLS za interno komunikacijo v stranki uporabljajo razpoložljiva sodobna orodja, med katera spadajo tudi omenjene aplikacije. V času volilnih ali referendumskih kampanj s svojimi člani delijo specifične vsebine, povezane s kampanjo. "Vedno pa se trudimo spoštljivo komunicirati ter pri tem tudi spodbujamo naše člane in podpornike k spoštljivi komunikaciji in upoštevanju načela, da za svojimi stališči in zapisanim stojimo," so navedli. Dodali so, da sta prizadevanje za verodostojnost informacij in zavezanost resnici med njihovimi pomembnimi vrednotami.

V SLS ostro nasprotujejo žaljivi komunikaciji in sovražnemu govoru. Tega si ne zasluži nihče, ne glede na svojo politično pripadnost, menijo.

V koalicijskih NSi ter Demokratih zadeve niso želeli komentirati.