Na Univerzi v Ljubljani se ograjujejo od izjav dr. Boštjana M. Turka, izrednega profesorja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je, kot pravijo, v oddaji pred referendumom o vladi ravnal v nasprotju s temeljnimi vrednotami univerze in kršil etični kodeks njenih učiteljev in študentov.
Da bo soočenje pred referendumom o zakonu o vladi polomija ali cirkus, še verjetneje pa kar oboje, je nakazal že seznam nastopajočih.
V včerajšnjem bizarnem predreferendumskem soočenju na TV Slovenija je z vedenjem izstopal Boštjan M. Turk, ki ga je ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan celo obtožila, da se je med premorom v oddaji »spravil« na predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič. »Ko mu je mirno rekla, da naj jo pusti pri miru, je nadaljeval še bolj in celo hodil za njo, ko se je umaknila,« je ministrica zapisala na facebooku.
Svoboda govora je eno najpomembnejših torišč sodobnega sveta. V prvem amandmaju k Ustavi ZDA je svoboda govora zagotovljena kot absolutno prednostna pravica, ki je nič ne more ne omejevati ne zakonsko regulirati. To pomeni: svobodni ste reči kar koli. Tega vam nihče ne more vzeti. Če pa vaše govorjenje ali drugačno izražanje stopa v konflikt s svobodo, častjo ali osebno integriteto koga drugega (tudi kakšne organizacije), je na sodišču, da določi, kdo ima tu prav, in vas po možnosti tudi sankcionira.
dr. Boštjan M. Turk, politični analitik in publicist
Dr. Boštjan M. Turk, politični analitik in publicist
Dr. Boštjan M. Turk, politični analitik in publicist
V Ljubljani, na najbolj prestižni lokaciji, so spet postavili kip nekoga, ki tam ne bi smel biti. Kot ne bi smela biti tudi druga dva (Kavčič, Bučar), da o grobnici narodnih herojev, ki so narodni krvniki, sploh ne govorimo.
V državah, ki slovijo po svoji civiliziranosti, ima civilna družba velik vpliv. Najmočnejši zgled so spet Združene države Amerike, kjer javno življenje pogosto usmerjajo tako imenovani študijski centri (think tank). Eden najbolj uglednih je Heritage Foundation (v prevodu Fundacija Dediščina).
Dr. Boštjan M. Turk, politični analitik in publicist
Dr. Boštjan M. Turk, politični analitik in publicist
Dr. Boštjan M. Turk, politični analitik in publicist
Dr. Boštjan M. Turk, politični analitik in publicist
Kolumnist Reporterja, visokošolski učitelj, prof. dr. Boštjan Marko Turk je bil svečano sprejet kot član Evropske akademije znanosti in umetnosti, razred Humanitas, dne 7. marca 2020 v Salzburgu.
Dr. Boštjan M. Turk, kolumnist Reporterja, je na Laudati, prvi katoliški televiziji na Hrvaškem, predstavil rezultate analize, ki dokazujejo, da sta Josip Broz in kasnejši maršal Tito dve različni osebi.
V Evropi ne bo nikoli več tako, kot je bilo. Razloga za to sta dva, in oba sta bistvena. Prvi razlog zadeva naravo virusa samega. Virus je star štiri mesece in ga je bilo nemogoče umetno ustvariti. To pomeni, da bi umetno ustvarjen virus predpostavljal logično dejstvo, da ima njegov izumitelj nad njim oblast. Te oblasti nad tem virusom nima nihče. Drugo dejstvo, ki zadeva Evropo – o njej pa govorimo, ker je naša domovina –, je v zvezi s tem še toliko bolj zastrašujoče. Človek ima proti virusu, ki povzroča bolezen covid-19 eno samo orožje, to se imenuje karantena in izolacija.
Intervju Janeza Kocijančiča, ki je na nacionalni RTV SLO prišel v trenutku, ko se je država zatresla spričo katastrofe, ki ji ni nič, kar smo do sedaj spoznali, podobnega, je v tem smislu svojevrstna razsvetlitev.
»Sedmi december 1941, dan, ki se bo v zavest ljudi vpisal po sramoti« … Tako je Franklin Delano Roosevelt začel enega najbolj znamenitih govorov, kar jih je kdaj bilo. Ko se je dan po napadu na Pearl Harbour obrnil na ameriški Kongres s predlogom, da ta napove vojno japonskemu imperiju, je bilo jasno še nekaj. V zgodovini je bilo malo trenutkov, ko bi ena sama oseba nosila tolikšno odgovornost, kot prav on tedaj. Dobesedno je bila usoda sveta na njegovih ramenih (četudi je bil invalid in je govoril tako rekoč z vozička).
Novinar Dela je v Sobotni prilogi Dela 7. marca 2020 v članku z naslovom Frankensteinova koalicija zapisal naslednji stavek: "François Furet, pokojni francoski zgodovinar in veliki poznavalec francoske revolucije, je pred leti zapisal, da po prelomnem letu 1989 ni iz nekdanje komunistične vzhodne Evrope prišla niti ena nova ideja. Nič. Popolna idejna praznina".
Dr. Boštjan M. Turk, politični analitik in publicist
REPORTER MEDIA, d.o.o. © 2008-2025
Vse pravice pridržane.