Fundacija je prevzela vodilno vlogo v konservativnem gibanju v času predsedovanja Ronalda Reagana. Njegova politika je temeljila na znani seriji publicističnih študij, ki so se imenovale Pooblastilo za vodenje države. Njihov skupni namen je bil zmanjšati moč zvezne administracije v korist državljanov.
Od tedaj naprej se Fundacija redno uvršča med najpomembnejše na svetu, predvsem pa v ZDA. Omenimo tudi, da je to ena najbolj vplivnih organizacij na svetu, ki zavrača teorijo o podnebnih spremembah, češ, da so s teoretičnega stališča premalo dorečene. Trdijo, da ni neposrednih dokazov za povezavo med človeško dejavnostjo in segrevanjem ozračja. V zvezi s tem nenehoma opozarjajo, da je ukrepanje zoper fantazmo podnebnih sprememb v obratni sorazmernosti z uspešnostjo gospodarstva in rastjo družbenega bruto proizvoda. Nasprotovali so Kjotskemu protokolu, za ameriški Zakon o čisti energiji in varnosti (sprejet leta 2009) pa so izračunali, da bo vsako ameriško gospodinjstvo do leta 2025 stal 1.870,00 dolarjev, do leta 2035 pa celo 6.800,00 dolarjev.
S tega stališča je tudi razumljivo, da so blizu politiki Donalda Trumpa, s katerim delijo mnoge skupne poglede, začenši z vprašanjem globalnega segrevanja. Povejmo, da se v tej zvezi tudi sami strinjamo tako s Fundacijo kot s sedanjim predsednikom. V vojni, ki jo je Evropska zveza napovedala presežkom ogljikovega dioksida, ni zmagovalcev, je pa en sam veliki poraženec. To je evropsko gospodarstvo, predvsem avtomobilska industrija, ki se ob implementaciji novih tehnologij sooča z izjemnim presežkom delovne sile, presežkom, ki ga je korona kriza pognala v neslutene višave. Tudi če bi se Evropa vrnila v stanje pred industrijsko revolucijo – tedaj ni bilo nobenih izpustov CO2, bi to na globalno sliko ne imelo nobenega vpliva.
Greta Thunberg ob boku Ursule von der Leyen pred korona krizo
Azija, predvsem pa Kitajska svojo gospodarsko moč gradita na izkoriščanju ogljika. Samo med januarjem 2018 in junijem 2019 je Kitajska namreč zgradila termoelektrarne s skupno močjo 43 gigavatov, s čimer je izničila učinek vseh v tem času zaprtih termoelektrarn po svetu. Drug scenarij govori o tem, da bi Kitajska lahko zgradila po dvoje velikih blokov vsak mesec in to v razponu dvanajstih let. To je paralelno ambicijam, ki pričajo o gradnji termoelektrarn s skupno močjo 147,7 gigavata, v zgolj nekaj letih.
Številka je primerljiva s celokupno jakostjo termoelektrarn v EU, ki znaša 150 gigavatov. Skupno bi kitajske inštalacije tako dosegle 1174,7 gigavata. Aritmetični izračun pove, da je to 7.8 kratnik vseh termoelektrarn v Evropi: pri tem niso upoštevani Indija in Združene države Amerike, katerih delež v razdelitvenem kolaču CO2 je prav tako izstopajoč.
Sam sem bil aprila 2012, skupaj z urednikom revije Reporter, Silvestrom Šurlo, povabljen na letno srečanje Fundacije Heritage v Colorado Springs. Moj vtis je bil odličen: to je bila Amerika v malem, zgrajena po načelu, da si vsakdo s svojo pametjo in pridnostjo lahko ustvari realizacijo ameriškega sna (American dream). Od tedaj naprej sem se naučil vsako mnenje Fundacije ceniti in spoštovati.
Sam sem bil aprila 2012, skupaj z urednikom revije Reporter, Silvestrom Šurlo, povabljen na letno srečanje Fundacije Heritage v Colorado Springs. Moj vtis je bil odličen: to je bila Amerika v malem, zgrajena po načelu, da si vsakdo s svojo pametjo in pridnostjo lahko ustvari realizacijo ameriškega sna (American dream). Od tedaj naprej sem se naučil vsako mnenje Fundacije ceniti in spoštovati.
V zvezi s tem je tudi vsebina pričujočega članka. Fundacija Heritage je namreč pravkar opozorila na vprašanje, ki pretresa Ameriko in celoten svet, namreč na to, kaj se skriva za organizacijo Črna življenja štejejo. Po dolgotrajnem premisleku, kajti gre za izredno občutljivo temo, sem se odločil sporočilo Fundacije analizirati. Organizaciji Črna življenja štejejo seveda priznavam vso relevantnost: do izraza prihaja v času, ki je črnsko prebivalstvo ZDA prizadel huje, kot karkoli poprej.
Bolezen Covid-19 je namreč največji del žrtev terjala prav med to populacijo. Med njimi je daleč največji delež obolelih in umrlih. A ne samo to: gospodarska kriza, ki je pandemiji sledila, je spet najbolj opustošila črnsko prebivalstvo: ono je bilo tisto, ki je bilo prva žrtev stečajev, odpuščanj in podobnih ukrepov. Glede na to, da se situacija slabša iz dneva v dan, je situacija za ta del prebivalstva ZDA dobesedno brezupna. Revolta se spričo tega ne da upravičevati, da pa se ga vsaj delno razumeti.
Fundacija Heritage v svojem sporočilu priznava upravičenost tako slogana Črna življenja štejejo kot gibanja samega, kako tudi ne: predsednica Kay C. James je afro-ameriških korenin. Fundacija se v svoji raziskavi ukvarja s prikritimi cilji organizacije BLM, ki na prvi pogled sploh niso razvidni. Svojo analizo usmerja v programska izhodišča, ki jih zagovarjajo tri voditeljice gibanja, to je Alicia Garza, Opal Tometi in Patrice Cullors.
V zvezi s Patrice Cullors avtorji raziskave ugotavljajo, da se sama deklarira kot »usposobljena organizatorica«, natančneje kot izurjena marksistka. Sama pove, da je skupaj z Alicio Garza pristaš marksizma in da jo zanima revolucionarna preobrazba družbe. Na spletni strani gibanja BLM kot programska izhodišča najdemo presenetljivo formulacijo: »Uničiti želimo tradicionalno zahodno strukturo družine. To bomo storili na način, da bomo organizirali razširjene oblike družinskih skupnosti. Te bodo lahko kdaj imele v najbolj razširjeni obliki celo podobo »vasi«.
Fundacija ugotavlja, da za te »cilje« večina tistih, ki sicer podpirajo gibanje Črna življenja štejejo, sploh ne ve. Če bi vedela, da je namen gibanja uničiti tradicionalno jedrno strukturo družbe (družino), bi se od gibanja distancirala. Gibanje si zadaja cilje, ki daleč presegajo boj zoper policijsko nasilje. V luči marksistične tradicije si ne prizadevajo za nič manj kot za zrušenje tradicionalnih gradnikov družbe. Naposled težijo k uničenju ekonomskega sistema, ki se je izkazal predvsem po tem, da je brezkončno število ljudi rešil revščine. Video se zaključuje z mislijo, da je s stališča povedanega gibanje bistveno bolj nevarno, kot se zdi na prvi pogled.
Vzporednice z zgodovinskim dogajanjem in ideologijo marksizma so na dlani. Revolucijo – kolikor absurdno se to sliši za ZDA! – je mogoče izvesti samo v razmerah stopnjevane družbene bede. Poslednji smoter gibanja Črna življenja štejejo niso »črna življenja«, temveč nasilni družbeni preobrat, ki ni vezan ne na raso, ne na spol, ne na kaj drugega. In spet smo tam, kjer smo bili leta 1917. Rusija je bila od vseh držav najmanj primerna za revolucijo, pa se je vseeno tam zgodila. ZDA je nemogoče revolucionarno preobraziti. Mogoče je divjanje, mogoče so alianse z Antifo, ki uničevanje lastnine ne smatra za nasilje, mogoče je marsikaj, le revolucija ne.
A svet je globalen: gibanje Črna življenja štejejo je pljusnilo tudi v Ljubljano in Zagreb. Gibanje ima neverjetno javnomnenjsko podporo povsod. Tako ni za izključiti, da bi nekje na planetu, v neki državi, ki jo pretresajo nemiri, res lahko izvedlo revolucijo. Gibanju 26. julij – spominjamo se ga na dan, ko je nastal ta članek – ni nihče pripisoval možnosti uspeha. A je njegov vodja Fidel Castro zanetil revolucijo, ki je obeležila 20. stoletje. Lastnost zgodovine pa je ta, da se vse preveč rada ponavlja.
