Za dobrim konjem se praši, za kljusetom nikoli, pravi stari slovenski pregovor. Le o čem bi komentirali v oddaji Bojana Požarja, če v Reporterju ne bi imeli intervjuja s prvim predsednikom države Milanom Kučanom?

»Kako naj Kršinar ve, da ima Štefka pokvarjene zobe?« se je v oddaji Ura resnice na Info360 spraševal komentator Boštjan M. Turk, za njim pa to vprašanje pozneje ponovil še voditelj oddaje Bojan Požar.

Turk je celo prišel do sklepa, da so tako vprašanja kot tudi odgovore napisali »nekje drugje, ne na Reporterju.« Podobno sklepa tudi pisec strankarskega tednika Demokracija Gašper Blažič, ki se »nagiba« k temu, da je »naročilo za intervju prišlo od drugod« in »se je Igor Kršinar pod intervju zgolj podpisal«.

Primož Lavre

No, naj ob tem zapišem, da intervjuja z Milanom Kučanom niso napisali drugje niti naročili od drugod, ampak smo se zanj odločili v uredništvu. Tudi vprašanja sem sestavil izključno sam, Kučan za razliko od marsikoga niti ni zahteval, da mu vnaprej pošljem teme pogovora.

Podobno tudi vprašanj za prvaka največje opozicijske stranke Janeza Janše niso sestavljali na Trstenjakovi, preden je z njim novembra lani imel intervju odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla. Takrat ni bilo tako burnih odzivov in teorij zarot, zlasti ne v medijih blizu SDS.

Prvi predsednik države je še vedno zelo politično dejaven. O njem sem napisal veliko zelo kritičnih prispevkov in komentarjev, posebej, ko je bil predsednik države in pozneje predsednik Foruma 21. Kljub temu moje prošnje za intervju ni odklonil. Še več, z njim sem v svoji novinarski karieri opravil vsaj pet intervjujev, na kar sem ponosen, saj prvi predsednik države ne da intervjuja vsakomur.

Zato si ne dovolim poučevati, kaj bi moral vprašati Kučana (in česa ne). Naj ga Boštjan Turk kar sam zaprosi za intervju in vpraša. S Turkom se poznava dolgo let in tudi jaz imam o njem svoje mnenje. Nazadnje sem ga srečal pred nekaj leti, ko je prišel v uredništvo Reporterja in me večkrat vztrajno prepričeval, da si je Janša izmislil zgodbo o pobegu svojega očeta iz brezna v Kočevskem Rogu, saj da sploh ni bil med vrnjenimi domobranci, ki so jih potem komunistični zločinci postrelili.

Drži, kar je dejal Boštjan Turk, da je bil Kučan tudi na predstavitvi moje knjige Komu je bil napoti Ivan Kramberger in da je v knjigi napisal spremno besedo. Poleg njega pa tudi prvi predsednik vlade Lojze Peterle in predsedniški kandidat Marko Demšar, ki sta bila prav tako na predstavitvi knjige. Vsi trije so bili namreč politični sopotniki leta 1992 umorjenega predsedniškega kandidata.

Tako se je Turk znašel v protislovju z lastnimi izjavami, saj če sem res »v dobrih odnosih s Kučanom«, kot trdi, potem mi ne potrebujejo vprašanj in odgovorov pisati drugje, ampak sem ga lahko poklical sam in ga zaprosil za intervju. Dogovarjati sva se začela kmalu po novem letu in že takrat mi je prvi predsednik sporočil, da bi ga lahko naredila v torek, 20. januarja. Uro sva določila teden pozneje.

Dan pred intervjujem me je Kučan poklical in me prosil, če lahko intervju prestaviva za dve uri, kajti prav ob sprva dogovorjeni uri je bila njegova žena naročena pri zobozdravniku, kamor jo je peljal s svojim avtom. Nima pokvarjenih zob, kot špekulirata Turk in Požar, ampak je imela pregled.

Da mi je to Kučan sam povedal, je razvidno tudi iz mojega vprašanja v intervjuju, toda kvazi intelektualci žal površno berejo. Presenetilo me je namreč, da je Kučan pri svojih 85. letih še tako vitalen, da vozi avtomobil in še vedno lepo skrbi za svojo ženo.

V Reporterju se lahko pohvalimo, da imamo intervjuje z vsemi relevantnimi slovenskimi politiki. Pred Kučanom sem intervjuval predsednico SLS Tino Bregant, še prej prvaka NSI Jerneja Vrtovca, pa predsednika Preroda Vladimirja Prebiliča, vmes smo objavili intervju s predsednikom državnega sveta Markom Lotričem, sicer tudi predsednikom stranke Fokus.

Pisec teh vrstic je imel že kar nekaj intervjujev z Anžetom Logarjem, z Matjažem Hanom, Tanjo Fajon, Urško Klakočar Zupančič, Robertom Golobom, v različnih vlogah, če omenim zgolj nekatere danes najpomembnejše aktualne politike. Tudi z Lojzetom Peterletom, Jožetom Pučnikom,  Janezom Drnovškom, Tonetom Ropom, Andrejem Bajukom, Alenko Bratušek, Mirom Cerarjem in Marjanom Šarcem. Največ intervjujev sem v svoji novinarski karieri opravil z Borutom Pahorjem in Janezom Janšo.

Zato si ne dovolim poučevati, kaj bi moral vprašati Kučana (in česa ne). Naj ga Boštjan Turk kar sam zaprosi za intervju in vpraša. S Turkom se poznava dolgo let in tudi jaz imam o njem svoje mnenje. Nazadnje sem ga srečal pred nekaj leti, ko je prišel v uredništvo Reporterja in me večkrat vztrajno prepričeval, da si je Janša izmislil zgodbo o pobegu svojega očeta iz brezna v Kočevskem Rogu, saj da sploh ni bil med vrnjenimi domobranci, ki so jih potem komunistični zločinci postrelili.

Zgodbo sem seveda preveril pri največjemu poznavalcu povojnih pobojev. Izkazala se je za neresnično in neverodostojno. Tako kot tudi Boštjan Turk še v mnogih drugih primerih. Še vedno pa mi niso jasni njegovi motivi, zakaj mi je skušal podtakniti neresnično zgodbo o očetu Janeza Janše.