Igor Omerza v svoji novi knjigi Milan Kučan in Udba razkriva udbovske dokumente o nekdanjem prvem možu slovenske partije. Toda Kučan ni bil njena žrtev, ampak prejemnik njenih poročanj o državljanih, za katerimi je vohunila.

S predsednico programskega odbora vseslovenskega Tavčarjevega leta, profesorico na oddelku za slovenistiko ljubljanske filozofske fakultete in višjo znanstveno sodelavko na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU dr. Urško Perenič, smo se pogovarjali o njeni pravkar izšli biografiji Ivan Tavčar – Na valovih življenja.

Razstava o Borisu Pahorju je po Evropskem parlamentu v Bruslju in Državnem zboru v Ljubljani na ogled tudi v Narodnem domu v Trstu, v večjih pisarniških prostorih v pritličju, ki jih je Fundacija Narodni dom pridobila nedavno. Na večernem odprtju bo zbrane nagovoril pisateljev sin Adrijan Pahor.

Trije častni streli za Janeza Zemljariča, nekdanjega šefa zločinske Udbe, so posmeh njenim žrtvam in sramota za slovensko vlado, ki jih je odobrila.

»Političnega obsojenca udbovci pripeljejo na zloglasni Goli otok. Tam svojega ječarja vpraša: 'Ali imate tukaj knjižnico?' Ta mu odgovori: 'Nimamo. Imamo pa avtorje!'« S tem črnim humorjem se začne nova knjiga Igorja Omerze Kocbek, Pahor, Jančar in Udba.

Več sto ljudi se je opoldne na tržaškem pokopališču sv. Ane poslovilo od pisatelja in akademika Borisa Pahorja. Pahorju so se poklonili ministri slovenske vlade ter osebnosti in sveta kulture in politike, ki so poudarili pokončno držo in visoke etične standarde tržaškega pisatelja.

Na tržaškem pokopališču pri sv. Ani se bodo danes poslovili od tržaškega pisatelja in akademika Borisa Pahorja, ki je v 109. letu starosti preminil na svojem domu v Trstu prejšnji ponedeljek. Na pogrebni slovesnosti, ki se je bodo udeležili tudi visoki predstavniki slovenske vlade, se bo po pričakovanjih zbrala velika množica.

Življenje pisatelja mednarodnega slovesa Boruta Pahorja (26. avgust 1913–30. maj 2022), ki se je zdelo večno, je bilo kot na dlani. O vsem, kar je prelomno zaznamovalo 20. stoletje in skupaj z njim njegove poti skozi čas, je nenehno javno pričeval in opisoval v svojih delih.

Od nenehnega iskalca resnice in pravice, velikega pisatelja Borisa Pahorja, ki je umrl v 109. letu življenja na svojem domu v Trstu, se poslavljajo zamejski Slovenci v Italiji in na avstrijskem Koroškem. Žalna seja bo v prihodnjih dneh v Trstu.

Ob smrti tržaškega pisatelja Borisa Pahorja so osrednji italijanski mediji danes poglobljeno opisali njegovo delo in življenjsko pot. Poudarili so literarno vrednost njegovih del, predvsem pa pomen njegovega spominjanja in opominjanja na grozote nacizma in fašizma ter na zatiranje slovenske manjšine v Italiji.

V 109. letu starosti je na svojem domu v Trstu umrl pisatelj Boris Pahor, je poročal Radio Slovenija. Vse življenje je opozarjal na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam. Njegovo najbolj znano delo je Nekropola, v kateri je opisal taboriščno izkušnjo in s katero je zaslovel tudi po Evropi.

Pisatelj Boris Pahor je za 108 let in pol dobil knjižno darilo posebne vrste. Izšla je knjiga Most čez Zaliv, posvečena dvema revijama, »ki sta od 1964 v Trstu odpirali okna v svobodnejši svet«.

Zamejski pisatelj in pričevalec 20. stoletja Boris Pahor danes praznuje 108. rojstni dan. Pahor že vse življenje opozarja na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam. Njegovo najbolj znano delo je Nekropola, v kateri opisuje taboriščno izkušnjo in s katero je zaslovel tudi po Evropi. Je prejemnik številnih priznanj.

Priznani zamejski pisatelj Boris Pahor danes praznuje 107. rojstni dan. Še lani se je pisatelj udeležil posebnega dogodka ob tem dnevu, letos pa bo srečanje, zaradi skrbi za njegovo zdravje, potekalo virtualno. V videu, ki so ga pripravili pri Mladinski knjigi, Pahor opominja, da so temeljni postulati za 21. stoletje svoboda, pravica in resnica.

Slovenski in italijanski predsednik Borut Pahor in Sergio Mattarella sta ob današnji vrnitvi Narodnega doma v Trstu slovenski skupnosti tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju, očividcu fašističnega požiga pred sto leti, izročila najvišji državni odlikovanji obeh držav.

Pisatelj Boris Pahor je v telefonskem pogovoru za STA ob obletnici požiga Narodnega doma v Trstu dejal, da je požig, ki ga je osebno doživel kot skoraj sedemletni deček, zanj in za ostale tržaške Slovence pomenil konec sveta. Ob obletnici se je zavzel, da bi Italija objavila poročilo skupne slovensko-italijanske zgodovinsko-kulture komisije.