Boris Pahor se spominja fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu: Doživel sem nekaj, kar je bilo podobno koncu sveta

"Požar se je videlo daleč naokoli. Igrali smo se zunaj, z drugimi dečki in deklicami, ko smo zagledali dim in izvedeli, da gori kulturni dom Slovencev. Stekel sem domov. Tam je bila štiriletna sestra, mama je jokala, žalostna zaradi požiga. S sestro sva odšla do vogala kavarne, kjer sva se ustavila in gledala Narodni dom pred sabo. Tam sva bila kakšno uro ali več, dokler ni prišel po naju oče in naju oštel, ker sva mamo pustila samo," se je spomnil.

Požar je bil zame hud prizor. V Narodnem domu je bil sedež vsega, kar se je dogajalo lepega, za otroke tudi prireditve in darila ob Miklavžu ali božiču, v domu je bilo gledališče in spominjam se, da sem gledal Jurčiča v tem gledališču, je še opisal danes 106-letni Pahor. "Ob požigu sem doživel nekaj, kar je bilo podobno, bi rekli zdaj, koncu sveta. Zdelo se mi je, da se je okoli mene vse začelo podirati."

Po prihodu fašistov na oblast mu je bilo v Trstu onemogočeno šolanje v slovenskem jeziku, ki ga je nato nadaljeval v Kopru, kjer je obiskoval klasično gimnazijo v škofijskem semenišču, a mu Italija te mature ni priznala. Zato je moral maturo ponovno opravljati v libijskem Begaziju.

Pahor se tudi spominja, da so deset let po požigu takratne italijanske civilne, politične, vojaške in cerkvene oblasti pripravile praznovanje ob obletnici požiga.

Če bo Narodni dom v Trstu dejansko prišel v posest slovenske manjšine, bo to po oceni Pahorja lahko samo v čast italijanski demokraciji. Hkrati je ponovno pozval, da bi v Italiji objavili poročilo mešane slovensko-italijanske komisije o obdobju od leta 1880 do leta 1956.

"To poročilo je zaklenjeno v Rimu, ni prišlo v šole (...) Predsedniku italijanske republike sem pisal, da mora narediti vse, da bo to poročilo javno objavljeno," je še dejal Pahor in opozoril, da dandanes še vedno obstaja velika nevarnost, da se fašizem ponovi.

Pisatelj Pahor je požig opisal v noveli Grmada v pristanu, ki je izšla leta 1959 v zbirki pod naslovom Kres v pristanu in je leta 1972 dokončno prevzela naslov istoimenske novele Grmada v pristanu, ter v romanu Trg Oberdan.

Pahor, ki velja za enega od največkrat prevajanih slovenskih pisateljev, se je rodil 26. avgusta 1913 v slovenski družini v Trstu. Poleg fašističnega preganja je na svoji koži občutil tudi nacistično nasilje, ko je bil med drugo svetovno vojno v več koncentracijskih taboriščih. Te izkušnje je opisal v romanu Nekropola (1967), ki mu je prinesla svetovno prepoznavnost.