Omerza mu je knjigo posvetil ob 40. obletnici njegove smrti v Trstu. Jeza se je rodil leta 1916 v Spodnji Hajdini pri Ptuju. Bil je krščanski socialist, pripadnik OF, zaprt v italijanskih zaporih in nemških taboriščih, po vojni pa je pred komunističnim režimom zbežal v Italijo.
Pod udbovsko lupo se je znašel takoj po pobegu iz slovenskega stalinističnega kotla novembra 1948. Nastanil se je na Opčinah in delal v Trstu, kjer se je Udba sprehajala tako kot po Ljubljani.
Jeza je bil tudi oster kritik nedemokratičnega režima v Jugoslaviji, katere del je bila takrat Slovenija, zaničeval je komunističnega diktatorja Tita in njegov rdeči dvor. Leta 1959 je v Trstu izšla njegova najpomembnejša knjiga Nova tlaka slovenskega naroda, v kateri opisuje ekonomsko zapostavljanje Slovenije.
Udba je spremljala, kako knjiga pronica v Slovenijo in kaj o njej mislijo različni slovenski intelektualci, z njo sta bila denimo zadovoljna Dušan Pirjevec Ahac (zalezovan kot Korošec) in Edvard Kocbek (zalezovan kot Bohinjski).
Leta 1961 je Jeza ustanovil Akcijski odbor za neodvisno Slovenijo, ki je izdeloval letake in sporočila, med njimi tudi letak Poslanica slovenskemu narodu. Letake so Jeza in njegovi privrženci razširjali v Trstu, tako da so jih zatikali za brisalce avtomobilov z jugoslovansko registracijo ali pa so jih delili potnikom v jugoslovanskih avtobusih.
Leta 1963 je Udba organizirala akcijo njegove ugrabitve, vendar »ni uspela zaradi bolezenske preganjavice Jeze Franca, ki se je zbal priti na določeno mesto, odkritih pa je bilo vrsto podatkov, ki osvetljujejo celotno dejavnost Jeze.«
Leta 1969 je z Borisom Pahorjem sodeloval na študijskih dnevih v Dragi, kjer je zagovarjal tezo o nujnosti samostojne države za Slovence.
»Prikazoval je gospodarska razmerja v SFRJ, omenil sklep ZIS o gradnji cest v SFRJ, nanizal je nekaj problemov slovenskega nacionalnega prirastka in zaključil, da smo Slovenci žrtve tiranije, v zadnjem času srbske hegemonije, da je narodni obstoj Slovencev ogrožen in je osamosvojitev Slovencev zaradi tega nujen pogoj za normalen razvoj našega naroda«, piše v udbovskih poročilih, ki jih je v Arhivu našel Omerza.
Franc Jeza se je vztrajno zavzemal za neodvisno Slovenijo, zato mu je Udba dela kodno ime Separatist.
Vrh Jezovih osamosvojitvenih idej in hotenj so bili zborniki Alternativa (1978), Iniciativa (1979), Demokracija (1980), Akcija (1981) in Neodvisna Slovenija (1983). V slednjem je, kot poroča Udba, pisal tudi o novi denarni enoti »penezu«, ki se bo delil na sto »fickov«.
Zbornik Neodvisna Slovenija je izšel februarja 1983, aprila pa je Jezo zadela možganska kap. S tem se je njegovo aktivno življenje končalo. Septembra je v spremstvu svoje žene še zadnjič prišel na Drago, januarja 1984 pa je umrl. Omerza zaključuje, da je bil Jeza eden izmed spočetnikov slovenske države, zato si zaslužil spomenik v njenem osrčju, v Ljubljani.