lev Dobra karma

8. 8. je galaktični dogodek leta, vpliv bo trajal...

bojana ivanovic 3 Svet24.si

Bojana Ivanović ve, kako je na dnu in kako ...

josip broz tito davorjanka paunovic Reporter.si

To je bila najbolj vroča Titova ljubezen: seksa ...

sezonski-delavci, kmetijstvo Svet24.si

Sezonci pobegnejo v Avstrijo, kjer so tudi bolje ...

pivec3 Necenzurirano

Aleksandra Pivec je žrtev – same sebe #kolumna

bejrut, eksplozija, amonijev-nitrat Odkrito.si

Zakaj je eksplozija v Bejrutu bila tako ...

tom in jan Njena.si

KMETIJA: Takšen je maček Tom po skoraj enem letu...

Magazin

Boris Pahor je ob vrnitvi Narodnega doma prejel najvišji državni odlikovanji Slovenije in Italije

Deli na:
Boris Pahor je ob vrnitvi Narodnega doma prejel najvišji državni odlikovanji Slovenije in Italije

Podelitev odlikovanj Borisu Pahorju. - Foto: Bobo

Slovenski in italijanski predsednik Borut Pahor in Sergio Mattarella sta ob današnji vrnitvi Narodnega doma v Trstu slovenski skupnosti tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju, očividcu fašističnega požiga pred sto leti, izročila najvišji državni odlikovanji obeh držav.

Slovenski predsednik je Borisu Pahorju vročil red za izredne zasluge za življenjski prispevek k razumevanju in povezovanju narodov Evrope in za nepopustljivo zavzemanje za slovenstvo in demokracijo. Italijanski predsednik pa mu je vročil odlikovanje vitez velikega križa, red za zasluge Italijanske republike.

Pisatelj Pahor je pred dnevi pojasnil, da se je kljub začetnim ugovorom, ki jih je imel do odlikovanj obeh predsednikov, odločil, da ju sprejme in posveti vsem, ki so umrli v taboriščih.

Boris Pahor, ki bo 13. avgusta dopolnil 107 let, je bil kot otrok priča požigu Narodnega doma pred natanko stotimi leti, 13. julija 1920. Požig tedaj največjega simbola slovenstva je kasneje popisal v delu Grmada v pristanu ter romanu Trg Oberdan.

Pisatelj vse življenje opozarja na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam, ter na nujnost samozavestne, pokončne drže v najširšem pomenu besede, ki lahko temelji le na dobrem poznavanju zgodovine in lastne identitete. Pisatelj, tudi zapriseženi borec za pravice ogroženih jezikov in pripadnikov ogroženih kultur, je vselej poudarjal, da je nacionalna zavest nujna za preživetje Slovencev v Italiji ter človeka in človeštva v svetu.


S svojimi razmišljanji posebej rad nagovarja mladino in jo poziva k aktivnemu udejstvovanju, ki naj bo osnovano na znanju, poglabljanju in študiju zgodovine, prava in diplomacije, zato da bo svet lahko doživel resnično spremembo.

V zadnjem času pa je v medijih ob 100. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu spregovoril o tem dogodku, ki mu je bil priča na pragu sedmega leta. Ob tem je podprl prizadevanja, da bi dom ponovno prešel v last slovenske manjšine, hkrati pa je ponovno pozval, da bi v Italiji objavili poročilo mešane slovensko-italijanske komisije o obdobju od leta 1880 do leta 1956.

Za njegovo najbolj znano delo velja Nekropola iz leta 1967, v kateri opisuje taboriščno izkušnjo in s katero je zaslovel tudi po Evropi. Sam je večkrat poudaril, da so ga v tujini prepoznali prej kot doma. Roman je bil preveden v francoščino, nato pa še v številne druge jezike. Tudi sicer so njegova dela priznana prek meja in velja za enega najbolje prodajanih slovenskih avtorjev v tujini.

Za svoja literarna dela je Pahor prejel vrsto nagrad in časti, med njimi Prešernovo nagrado (1992), srebrni častni znak RS (2000) in francoski red legije časti (2007). Ob 102. rojstnem dnevu je prejel častni naziv kulturni ambasador Republike Slovenije.

Pahor je bil predstavljen že v nekaj dokumentarcih, nazadnje se mu je lani britanski BBC poklonil s filmom Človek, ki je videl preveč, ki ga opiše kot najstarejšega znanega preživelega zapornika v nacističnih taboriščih. Več prispevkov so mu v minulih letih posvetili tudi tuji mediji, denimo Le Monde, Rai in The Guardian.

Loading...