DZ je včeraj podprl bistvene ugotovitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu. Poslanci so soglašali, naj se poročilo in vsa dokumentacija preda organom pregona ter naj se pripravijo podlage za ustanovitev specializiranega sodišča za pregon bančnega kriminala.

Evropska centralna banka (ECB) je v mnenju glede predloga zakona za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih, ki so ga pripravili v Združenju Frank, v parlamentarni postopek pa ga je vložila skupina poslancev, izrazila več pomislekov. Izpostavljajo med drugim njegovo retroaktivnost in učinek na bančni sektor.

Latvija se želi v luči afere z banko ABLV, ki je pod težo obtožb ameriških oblasti zaradi pranja denarja pristala v prostovoljni likvidaciji, s številnimi ukrepi znebiti negativnega ugleda države, v kateri tujci, predvsem ruski državljani, legalizirajo nezakonito pridobljena sredstva.

Pred državo kot lastnico NLB je vprašanje privatizacije in zaščite banke pred hrvaškimi izvršbami ter dvom o dovoljenju ECB za to, da bi dobila rekordno visoke dividende. "Najprej se je treba pogovoriti o zavezujočem okviru privatizacije, vse drugo je njegov izvedbeni del," je prepričan prvi mož NLB Blaž Brodnjak.

Nekdanji predsednik uprave NLB Draško Veselinovič ima ob ugotovitvah iz končnega poročila preiskovalne komisije DZ o bankah, ki tudi upravi, ki jo je vodil, pripisuje kazensko in odškodninsko odgovornost za nastanek t. i. bančne luknje, popolnoma čisto vest. Kot je zapisal v odzivu, je banko vodil prekratek čas, da bi lahko to odgovornost nosil.

Bančna preiskovalna komisija DZ je sprejela končno poročilo, v katerem med drugim ugotavlja, da sta nekdanji upravi NLB in Nove KBM kazensko in odškodninsko odgovorni za slabe bančne prakse, da je Banka Slovenije zanemarila kreditna tveganja in da so vlade od 2004 naprej objektivno odgovorne zaradi imenovanja nadzornikov in neustreznega ukrepanja.

Glede na to, da slovenska policija in tožilstvo banksterjev ne preganjata, to že mora biti signal, da so bile njihove bančne prakse legitimne in legalne. Toda zdi se nepravično, da se mlajše generacije prihajajočih in obetavnih banksterjev ne bi smele poučiti o tem, kako bančni frajerji izvajajo svoje posle.

Družba Tuš Holding je pod pritiskom bank vložila tožbo proti svojemu direktorju in lastniku Mirku Tušu za vračilo okoli 26 milijonov evrov, danes poroča spletni portal Siol. Gre za denar, ki si ga je Tuš izposodil od svojih družb, a ga ni vrnil. Vračilo je bilo eden od pogojev pri zadnjem dogovoru z bankami leta 2016.

Ustavna komisija DZ bo popoldne odločala o predlogu SDS in NSi za začetek postopka za dopolnitev ustavnega zakona, po katerem NLB ne sme izplačevati zahtevkov iz pravnomočnih sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog. Če bi prišlo do izvršb, bi Slovenija sprožila kompenzacijske ukrepe. Pravne dileme o tem še niso razrešene.

Ustavna komisija DZ bo v ponedeljek odločala o predlogu SDS in NSi za začetek postopka za dopolnitev ustavnega zakona, po katerem NLB ne sme izplačevati zahtevkov iz pravnomočnih sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog. Če bi prišlo do izvršb, bi Slovenija sprožila kompenzacijske ukrepe. Pravne dileme o tem še niso razrešene.

V Sloveniji se z vzroki za nastanek t.i. bančne luknje pet let po njenem nastanku ukvarjajo tako politiki kot organi pregona, so ugotovili udeleženci včerajšnjega omizja v oddaji Bančna luknja na TV Slovenija. Očitke, da so postopki pregona bančne kriminaliteta prepočasni, so zavrnili, so se pa strinjali, da jih ovira tudi zakonodaja.

V New Yorku so v sredo prijeli iranskega bančnika Alija Sadra Hašemija Nedžada, prvega moža malteške banke Pilatus, ki je bila v središču preiskav korupcije oktobra umorjene malteške novinarke Daphne Caruana Galizia. Iranec je obtožen finančnih malverzacij, s katerimi se je izognil finančnim sankcijam ZDA proti Iranu.

Vlada je včeraj kot skupščina SDH holdingu naložila, da mora v NLB zagotoviti spoštovanje sklepa vlade, da izpolnjevanje sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog ni zakonito, ter izvedbo ukrepov, da se prepreči oz. omeji možnost izterjav NLB na Hrvaškem.

Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu je danes ljubljanskega župana Zorana Jankovića spraševala o projektu Stožice, ki ga je občina izvedla z zasebnim partnerjem, banke pa so dolgove prenesle na DUTB. Komisijo je zanimala njegova vloga pri projektu, Janković pa je izpraševanje označil za politični cirkus.

Želje in potrebe uporabnikov so že močno zajadrale v digitalno obliko, vendar pa sta ponudba in delovanje spletnih ter mobilnih storitev večine slovenskih bank še vedno preokorni in premalo sledita navadam uporabnikov. Kot ugotavljajo v podjetju E-laborat, le nekaj najboljših sledi trendom ter postavlja nove in izboljšane različice svojih platform.

Parlamentarna preiskovalna komisija, ki se ukvarja s sumi pranja denarja v NLB in Novi KBM med letoma 2008 in 2011, je danes zaslišala tudi predsednika republike Boruta Pahorja, ki je takrat vodil vlado. Poročila Sove o tej zadevi ni prebral, a kot je povedal, je pričakoval, da se pristojni z njo ukvarjajo.

Parlamentarno preiskovalno komisijo, ki se ukvarja s sumi pranja denarja v bankah, danes zanima odzivanje odgovornih za nacionalno varnost na informacije o domnevnem pranju iranskega denarja prek NLB. Po besedah svetovalca pri tedanjem predsedniku vlade Darka Lubija podatki niso bili takšni, da bi bilo treba ukrepati.

Parlamentarna preiskovalna komisija, ki se ukvarja s sumi pranja denarja v NLB in Novi KBM, bo danes nadaljevala zaslišanja. Na sejo je povabila štiri priče, med njimi predsednika republike Boruta Pahorja, ki je v letih, ko naj bi se nepravilnosti dogajale v največji slovenski banki, vodil vlado.

Ameriški urad za preprečevanje pranja denarja je pod drobnogled vzel sume, da je italijanska mafija prala denar prek Nove KBM, poroča spletni portal Siol. Predstavniki regulatorja Financial Crime Enforcement Network (FinCEN) so po informacijah portala začeli zbirati informacije o pomanjkljivostih sistema za preprečevanje pranja denarja v banki.

Osumljenec četrtkovega poskusa ropa, ki mu je načrte prekrižal policist Policijske postaje (PU) Ljubljana Moste Mihael Berlic, je osumljen še treh drugih ropov bank. Pri sebi je imel pištolo, medtem ko policist ni bil oborožen. "Na tleh se je bil boj za preživetje," je Berlic pojasnil na današnji novinarski konferenci.