Šef NLB Brodnjak: Nekatere poteze politikov mejijo na absurd

Če stvari gledamo posamično, se zdijo nerešljive. Če jih povežemo v celoto - glede na to, da je Evropska komisija jasno povedala, kaj si misli glede odloga privatizacije - in oblikujemo jasen zavezujoč okvir privatizacije, se lahko podeli zaščita za premoženje NLB na Hrvaškem, maksimira kupnino in dobi dovoljenje Evropske centralne banke (ECB) za izplačilo dividend za lani, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik uprave NLB Brodnjak.

Negotovost glede privatizacije NLB je treba po njegovih besedah čim prej razrešiti. "Želimo, da pridemo hitro do strateško sprejemljivega srednjeročnega okvirja za banko," je dejal.

Banka je izpolnila vse zaveze, ki jih je glede poslovanja, kot sta krčenje bilančne vsote in omejeno delovanje na trgu, dala Evropski komisiji v zameno za državno pomoč leta 2013. Kljub temu je lani tako NLB Skupini kot matični banki uspelo ustvariti rekordno visoke rezultate, je poudaril.

Morebitne nove zaveze, ki bi jih banka dobila v primeru neizpeljane privatizacije, h kateri se je država zavezala do konca lanskega leta in se sedaj pogaja v Evropsko komisijo o odlogu in alternativnih ukrepih, "si sploh ne znamo predstavljati", je dejal.

Banka NLB je lani ustvarila 189,1 milijona evrov čistega dobička, ki bi ga v celoti lahko namenila za izplačilo dividend. A ECB je banki po Brodnjakovih navedbah zapovedala, da mora za to pridobiti vnaprejšnje soglasje.

Kot je dejal, bodo tako v roku enega meseca za ECB pripravili izredni kapitalski načrt, v katerem bodo argumentirali predlog za takšno izplačilo ter pridobili mnenje revizorja. Koliko časa bo nato za odločitev potrebovala ECB, ne znamo presoditi, je dodal.

Prvi mož NLB je zagotovil, da je "banka v celoti zelo dobro pripravljena na privatizacijo in da pričakuje usmeritve Slovenskega državnega holdinga (SDH)". Vse procese lahko zaključi v roku 14 dni in sproti ažurira vse podatke, ki so še boljši od lani predvidenih.

Glede nerešenega vprašanja starih deviznih vlog hrvaških varčevalcev v LB je povedal, da v primeru tretje pravnomočne sodbe hrvaških sodišč "čakajo, kaj se bo zgodilo", saj so dobili jasno navodilo SDH kot skupščine NLB, da je ne smejo plačati. "A to ne rešuje težav," je izpostavil.

"Prepoved plačila pravnomočne sodbe v EU ni zaščita za banko," je bil jasen. Poleg tega od pravnomočnosti tečejo zamudne obresti, za katere velja odškodninska odgovornost. Banki nastaja velika škoda, pravnomočna sodba pa vpliva na poslovni izid takoj, saj je zanjo treba oblikovati rezervacije.

Takšno navodilo je banka imela, a je po prvi pravnomočni sodbi prišlo do izterjatev njenega premoženja. Sedanja prizadevanja politike, da bi to rešili skozi dopolnitve ustavnega zakona, po njegovem ne predstavljajo zaščite banke, saj nikjer ni rešitve, kdo in kako bi banki škodo povrnil.

Za vse premoženje NLB izven Slovenije obstaja tveganje izvršb, saj ne moremo vedeti, ali bodo sodišča v EU upoštevala argument Slovenije, da je to nasledstveno vprašanje po nekdanji skupni državi. Tveganje pa iz tega razloga obstaja tudi za premoženje v Sloveniji, je dodal član uprave NLB Archibald Kremser.

Po Brodnjakovem prepričanju je rešitev državno jamstvo, kakršen je bil predlog ministrstva za finance maja lani na mizi vlade, a ga ta ni sprejela, ali kakršenkoli drug instrument, ki bi omogočil poplačilo škode in maksimiranje vrednosti NLB.

"Pričakujem, da bo vlada odgovorna do premoženja davkoplačevalcev," je skorajšnje državnozborske volitve pospremil Brodnjak. Predsednik nadzornega sveta Primož Karpe pa je dodal, da glede deviznih vlog v politiki pogreša več poguma. "Nekatere poteze politikov mejijo na absurd," je ocenil.