Bančna komisija: Nekdanji upravi NLB in NKBM sta kazensko in odškodninsko odgovorni za slabe bančne prakse

Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu, ki jo vodi Anže Logar (SDS), DZ predlaga, naj ji naloži posredovanje poročila Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU) in Specializiranemu državnemu tožilstvu kot naznanitev sumov kaznivih dejanj notranje in zunanje bančne kriminalitete ter skupaj s tem tudi kopijo celotne dokumentacije.

Komisija DZ tudi poziva, naj možnim predlagateljem predlaga vložitev zakonskega predloga, s katerim bi se ustanovilo specializirano sodišče za pregon bančne kriminalitete, je danes ob predstavitvi ugotovitev poročila v Ljubljani povedal Logar.

Poročilo med drugim ugotavlja, da sta upravi in kreditna odbora NLB pod vodstvom Marjana Kramarja in Draška Veselinoviča kazensko in odškodninsko odgovorna za slabe bančne prakse, za neupoštevanje skrbnosti poslovanja, neustrezen nadzor in za zavlačevanje pri izvajanju ukrepov, ki jih je naložil regulator.

Prav tako sta po mnenju komisije uprava in kreditni odbor Nove KBM v času Matjaža Kovačiča kazensko in odškodninsko odgovorna za slabo bančno prakso, neupoštevanje skrbnosti poslovanja in opozoril strokovnih služb ter za neustrezen nadzor nad poslovanjem odvisnih družb.

Uprava NLB pod vodstvom Boža Jašoviča je po mnenju komisije objektivno in subjektivno odgovorna za prepočasno ukrepanje pri upravljanju s slabimi naložbami, predvsem pa za to, da ni "presekala s starimi praksami".

Nadzorni sveti NLB in Nove KBM naj ne bi delovali skladno s skrbnostjo, ki jo zahteva zakon; komisija je v več primerih ugotovila konflikte interesov in "pretirano zlizanost" med upravami bank in posameznimi nadzorniki.

Banka Slovenije je po mnenju komisije v obdobju ekspanzivne kreditne rasti zanemarila kreditna tveganja, ki so jih v svoj portfelj sprejemale banke. Kreditnega tveganja ni preverjala z ustrezno frekvenco in ni pravočasno preprečila koncentracije tveganj v holdinških družbah v primeru menedžerskih prevzemov in na področju gradbeništva. Za neustrezno in prepozno ukrepanje v obdobju med letoma 2004 in 2013 nosi Banka Slovenije objektivno, takratna guvernerja Mitja Gaspari in Marko Kranjec ter viceguvernerji pa tudi subjektivno odgovornost, meni komisija.

Vlada Janeza Janše med letoma 2004-2008 je po mnenju komisije objektivno odgovorna, ker ni uspela dokončati privatizacije NLB in so se stare prakse ohranile, obstala so tudi omrežja znotraj banke.

Nadzorniki državnih bank v obdobju 2002-2013 so po mnenju komisije objektivno in subjektivno odgovorni za slabo opravljen nadzor v bankah. Vlada Janeza Janše 2004-2008 je objektivno odgovorna za imenovanje nadzornikov bank v večinski državni lasti, ki niso ustrezno opravljali nadzora v kritičnem času napihovanja bančnega portfelja, vlada Boruta Pahorja 2008-2011 in Agencija za upravljanje kapitalskih naložb pa za imenovanje nadzornikov, ki niso izvajali ustreznega nadzora nad upravami za zagotovitev pravočasnega upravljanja s slabimi naložbami.

Vlada Boruta Pahorja 2008-2011 je po mnenju komisije objektivno odgovorna, ker je posvečala premalo pozornosti stabilnosti bančnega sistema in je sprejela neprimerno strukturo ukrepov, takratni finančni minister Franc Križanič pa naj bi bil tudi subjektivno odgovoren za prepočasno ukrepanje.

Komisija meni, da je bil ukrep jamstvenih shem napačen, ker da je le podaljševal zatečeno stanje, namesto da bi se kapitalsko okrepilo banke in sprejelo ukrepe za hitrejše prestrukturiranje podjetij. Komisija tudi ugotavlja, da so vlado takrat različni deležniki, med njimi banke, Banka Slovenije in Evropska centralna banka, opozarjali in da je imela na voljo vse informacije za prepoznavanje dejanskega stanja.

Vladi Alenke Bratušek 2013-2014, v času katere je država z dokapitalizacijo in prenosom slabih posojil sanirala bančni sistem, komisija očita, da ni vzporedno pripravila normativne, kadrovske in proračunske podlage in zagotovila politične podpore za pregon bančnega kriminala. Zato po mnenju komisije nosi objektivno odgovornost za neustrezno ukrepanje, saj da je bil zamujen kritičen moment, ko bi lahko organi s prikritimi instrumenti uspešneje preganjali bančno kriminaliteto. Takratnemu ministru za notranje zadeve Gregorju Virantu pa komisija očita, da, kljub temu da je bil seznanjen s problematiko, ni predlagal ustreznih zakonskih sprememb, zato da nosi objektivno in subjektivno odgovornost.

Vladi Mira Cerarja 2014-2018 pa očita, da pregonu bančnega kriminala ni posvečala ustrezne pozornosti, med drugim zato, ker še ni uresničen predlog ustanovitve specializiranega sodišča za pregon bančne kriminalitete, ki ga je sprejel DZ ob potrditvi vmesnega poročila komisije novembra 2016. Zato nosi vlada objektivno, pravosodni minister Goran Klemenčič pa tudi subjektivno odgovornost, pravi komisija. Ugotavlja tudi, da Cerarjeva vlada ni presekala z imenovanji nekdanjih bančnikov na odločevalske položaje, s čimer da je omajala zaupanje javnosti, da ima izvršilna oblast iskrene namene dosledno preganjati bančni kriminal.

Poročilo med posameznimi primeri izpostavlja prvi poizkus prodaje Mercatorja, gradnjo centra Stožice in dokapitalizacijo Nove KBM leta 2011.

Glede Mercatojra ugotavlja, da sta ministra v takratni Pahorjevi vladi Križanič in Dejan Židan poskušala nedopustno posegati v postopke odločanja o prodaji deleža NLB v Mercatorju in tako vplivati na konkretne poslovne odločitve.

Projekt Stožice je po ugotovitvah komisije povzročil 130 milijonov evro neposredne škode bančnemu sistemu, poleg tega še nekaj 10 milijonov evrov gospodarske škode podjetjem, ki so pri gradnji sodelovala. Komisija meni, da so banke pri financiranju projekta kršila standarde bančnega poslovanja, kar da ne bi bilo mogoče "brez močnega vpliva politike". A ker so bančniki na zaslišanjih zatrjevali, da posredovanja politike na njihove odločitve niso vplivala, komisija pravi, da nosijo oni polno kazensko in odškodninsko odgovornost.

Glede dokapitalizacije Nove KBM, ki so jo morale po nalogu AUKN izvesti državne družbe Gen Energija, Eles in Pošta Slovenije, komisija ugotavlja, da je skušala vlada aprila 2011 svojo vlogo pri odločitvi o dokapitalizaciji zakriti pred javnostjo tako, da uradno ni sprejela nobene odločitve. Zato bi morala takratna vlada nositi objektivno, takratni premier Pahor in finančni minister Križanič pa tudi subjektivno odgovornost.

Logar je povedal, da je komisija poročilo potrdila brez glasu proti.

Ločeno mnenje je pripravil član komisije Janko Veber, ki je, kot je dejal danes v svoji izjavi za medije, prepričan, da je poročilo namenjeno zamegljevanju ključnih razlogov za nastanek bančne luknje.

Veber meni, da je glavni krivec za velikost bančne luknje neustrezna gospodarska politika Janševe vlade 2004-2008, saj je takrat prišlo do največje rasti kreditov. Drugi razlog vidi v delovanju Banke Slovenije, ki ni preprečevala tako hitrega zadolževanja. Tretji razlog pa vidi v obliki slabe banke - nanjo bi po njegovem mnenju prenesli le največje primere slabih posojil, pri katerih je udeleženih več bank, za manjša slaba posojila pa da bi lahko banke poskrbele same z internimi slabimi bankami. Veber meni, da je bančna luknja, ocenjena na 5,1 milijarde evrov, zaradi teh vzrokov - ne toliko zaradi bančnega kriminala - prevelika za tri milijarde evrov.

Veber je tudi prepričan, da so bile Križaničeve odločitve, med drugim jamstvena shema in ukrep čakanja delavcev na domu, pravilne in so "preprečili gospodarski zlom v Sloveniji", zato ga poročilo po Vebrovem mnenju nekorektno obravnava.