V Nemčiji je danes na predčasnih parlamentarnih volitvah slavila konservativna unija CDU/CSU, ki je glede na projekcije prejela 28,5 odstotka glasov. Na drugo mesto pa se je prvič zavihtela skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) z 20,5-odstotno podporo. Še vedno ni znano, koliko strank bo v parlamentu, saj pri dveh projekcije niso čisto jasne.

Ključno vprašanje, ki se zastavlja pred Nemčijo pred volitvami 23. fabrarja, je, ali gre po isti poti kot Italija, Francija, Avstrija in ZDA, pa tudi večina bivših socialističnih držav, med drugim Poljska, Madžarska in Slovaška? Govorim o vstopu v vladavino, za katero je značilno obvladovanje ključnih institucij države, med drugim celotnega pravosodja, medijev in policije, s strani populistične in avtoritarne politične stranke.

Podpora nemškim socialdemokratom (SPD) je pred februarskimi parlamentarnimi volitvami nekoliko upadla. Sodeč po prvi večji letošnji javnomnenjski raziskavi bi SPD na volitvah osvojil 15,5 odstotka glasov in se uvrstil na tretje mesto za konservativno unijo CDU/CSU in skrajno desno Alternativo za Nemčijo (AfD), katere podora je malenkost narasla.

Objava Elona Muska na omrežju X, da Nemčijo lahko reši le skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD), je sprožila številne kritike in obtožbe, da se Musk skuša vmešavati v prihajajoče predčasne parlamentarne volitve v tej državi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zmagoslavje desne in leve populistične stranke na dveh deželnih volitvah v septembru na vzhodu Nemčije (na Saškem in v Turingiji) ter izredno slab volilni izkupiček treh strank sedanje nemške vladne koalicije (izjema je zmaga socialdemokratov na deželnih volitvah v Brandenburgu 22. septembra) sta močno pretresla nemško politično prizorišče, sunke tega političnega potresa pa je mogoče čutiti tudi na evropski ravni.

Nemško vprašanje, ki je tako usodno zaznamovalo evropsko in svetovno zgodovino 19. in zlasti 20. stoletja, se spet vrača na velika vrata, a tokrat ne zato, ker bi bila ta zelo pomembna država v osrčju naše celine močna, ekspanzivna in samozavestna, temveč zato, ker je dejansko vse bolj šibka, se umika in predvsem jo že precej časa muči silna negotovost o sebi in svoji vlogi v svetu.

Nemško vprašanje, ki je tako usodno zaznamovalo evropsko in svetovno zgodovino 19. in zlasti 20. stoletja, se spet vrača na velika vrata, a tokrat ne zato, ker bi bila ta zelo pomembna država v osrčju naše celine močna, ekspanzivna in samozavestna, temveč zato, ker je dejansko vse bolj šibka, se umika in predvsem jo že precej časa muči silna negotovost o sebi in svoji vlogi v svetu.

Sedaj prebivalstvo Nemčije sicer množično protestira proti AfD ter skrajni desnici, a stare leve in desne sile se za tem ne morejo dolgo skrivati.

Eden od glavnih govornikov v Potsdamu, kjer so se srečali člani stranke AFD in skrajni desničarji, je bil vodja avstrijskih identitarcev Martin Sellner, ki se je pred štirimi leti za podporo javno zahvalil prvaku SDS Janezu Janši, ko se je znašel v policijskem postopku.

Nemška desničarska stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) se je ogradila od svojega nekdanjega govorca Christiana Lütha, ki so ga novinarji posneli, ko naj bi govoril o zaplinjevanju migrantov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Skoraj polovica Nemcev (48 odstotkov) verjame, da bo skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) v prihodnjih desetih letih postala del deželne ali celo zvezne vlade. Inštitut YouGov je anketo opravil po politični krizi v Turingiji prejšnji teden, ko je bil ministrski predsednik prvič izvoljen ob podpori AfD.

Vodja nemških krščanskih demokratov (CDU) Annegret Kramp-Karrenbauer se na volitvah prihodnje leto ne bo potegovala za kanclerski položaj. Kot je dodala danes na novinarski konferenci po srečanju z vodstvom stranke v Berlinu, bo odstopila tudi s položaja predsednice CDU.

Thomas Kemmerich je politik, ki v zadnjih dnevih najbolj dviga prah v Nemčiji, in to zaradi tega, ker je bil za ministrskega predsednika zvezne dežele Turingije izvoljen s pomočjo glasov deželnih poslancev AfD.

Največja nemška opozicijska stranka AfD ima ta konec tedna strankarski kongres v mestu Braunschweig.

Nemška kanclerka Angela Merkel se je zaradi velikega uspeha skrajno desne Alternative za Nemčijo na nedeljskih deželnih volitvah v Turingiji znašla pod udarom kritik v njeni Krščansko-demokratski uniji. Njen glavni izzivalec v stranki Friedrich Merz je danes izid teh volitev označil za veliko nezaupnico vladi v Berlinu, še posebej pa kanclerki.

Na deželnih volitvah v Turingiji je v nedeljo Levica z 31 odstotki glasov prvič postala najmočnejša stranka v kateri od nemških dežel in dosedanji ministrski predsednik Bodo Ramelow je že terjal nov mandat za sestavo vlade. Na drugem mestu je skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je s 23 odstotki več kot podvojila svoj zadnji izid.