Merz je zagotovil, da bo Nemčija pod njegovim vodstvom ostala priseljencem dostopna država. Čeprav meni, da se je treba dosledno boriti proti nelegalnim migracijam, pa je dodal, da bodo priseljenci, ki želijo delati v Nemčiji, tudi v prihodnje dobrodošli.

Bavarski premier Markus Söder pa je danes na konferenci v Rustu označil AfD za "dvorne norčke" ruskega predsednika Vladimirja Putina in služabnike Kremlja, poroča dpa. Komentiral je, da AfD deloma sestavljajo "čudni ljudje", med katerimi so nekateri osumljeni ali celo obtoženi desničarskega ekstremizma.

Söder je vodja bavarske Krščansko-socialne unije (CSU), ki je sestrska stranka Krščansko-demokratske unije (CDU) kanclerja Merza.

CSU in CDU sta edini stranki v Nemčiji, ki se lahko uspešno zoperstavita stranki AfD in ji preprečita, da bi prišla do moči, je prepričan Söder, ki je tako kot Merz izključil možnost sodelovanja z AfD.

Söder je povedal še, da so poslanci AfD skupine obiskovalcev vabili na rusko veleposlaništvo v Berlinu. Medtem pa je AfD sporočila, da bo več njenih politikov obiskalo Moskvo, poroča dpa.

Skupina kongresnikov iz predstavniškega doma ameriškega kongresa pa je delegacijo AfD decembra povabila na obisk v Washington, poroča portal Politico. Člani AfD si prizadevajo dobiti podporo republikancev iz Trumpovega gibanja Maga, ker naj bi se v domači Nemčiji soočali s cenzuro in političnim preganjanjem.

Republikanska kongresnica Anna Paulina Luna je v izjavi za Politico nedavno dejala, da nedavni ukrepi nemške vlade proti lastnim državljanom bolj kot na avtoritativni režim današnje Rusije spominjajo na režim Sovjetske zveze pred razpadom.

Tudi nekateri člani Trumpove vlade so v preteklosti izrazili podporo AfD.

Ko je letos nemška zvezna obveščevalna agencija razglasila AfD za ekstremistično organizacijo, je ameriški državni sekretar Marco Rubio to potezo označil za tiranijo v preobleki, navaja Politico. Ameriški podpredsednik JD Vance pa je na letošnji varnostni konferenci v Münchnu evropske politike pozval, naj porušijo tako imenovani požarni zid, s katerim skrajno desnim strankam preprečujejo vstop v vlade.