Revija Reporter

Članki z oznako tine-hribar

»Tita bodo nagačili, v Kumrovcu ga bodo dali v piramido,« ali kako je Udba Kučanu zašpecala »ultralevičarja« Gregorja Tomca
1

»Tita bodo nagačili, v Kumrovcu ga bodo dali v piramido,« ali kako je Udba Kučanu zašpecala »ultralevičarja« Gregorja Tomca

Politična tajna policija Udba je leta 1980 spremljala reakcije ob umiranju in nato smrti Josipa Broza Tita. Poročila Udbe je prejemal tudi tedanji predsednik skupščine SR Slovenije Milan Kučan, ki je od špicljev izvedel zanimive stvari. Publicist Igor Omerza v knjigi Milan Kučan in Udba razkriva udbovske dokumente o nekdanjem prvem možu slovenske partije in med njimi izpostavi nekatera bizarna poročila, ki so jih agenti Udbe pripravili za tedanje partijsko vodstvo.
Udba vohunila za Kučana: Mikrofoni v stenah, telefonski prisluhi, ovaduhi, zalezovanja, tajne preiskave
11

Udba vohunila za Kučana: Mikrofoni v stenah, telefonski prisluhi, ovaduhi, zalezovanja, tajne preiskave

Igor Omerza v svoji novi knjigi Milan Kučan in Udba razkriva udbovske dokumente o nekdanjem prvem možu slovenske partije. Toda Kučan ni bil njena žrtev, ampak prejemnik njenih poročanj o državljanih, za katerimi je vohunila.
Kje so naši gospodarji - v Moskvi?
6

Kje so naši gospodarji - v Moskvi?

Komu pripadamo? Kdo smo, če se izrazimo bolj mehko in bolj grobo: kje so naši gospodarji? Dimitrij Rupel bi se – in se pred leti tudi je – v naslovu geopolitične razprave vprašal: Bomo Prusi ali Rusi? Tako malodušno je decembra 1869 mladoslovenec Fran Levec zapisal v pismu Janku Kersniku: »Slovenci nimamo bodočnosti! Ali bomo Prusi ali pa Rusi!« To malodušje se je po Ruplu med obema velikima vojnama ponovilo, denimo v Društvu prijateljev Sovjetske zveze, sicer pa je bil na njem utemeljen jugoslovanski in seveda slovenski socializem.
Zgodovinarka oporeka »valjhunski kolaboraciji z okupatorjem« zakoncev Hribar
oglas
9

Zgodovinarka oporeka »valjhunski kolaboraciji z okupatorjem« zakoncev Hribar

V delu Slovenski razkoli in slovenska sprava (2021) Tine Hribar in Spomenka Hribar s sklicevanjem na Prešernovo pesnitev Krst pri Savici reinterpretirata zgodnjesrednjeveško zgodovino prostora med Alpami in Jadranom.
Idejna čistka na ljubljanski univerzi: Udba zalezovala »problematične« profesorje, Kardelj pa je zahteval njihovo odstranitev
21

Idejna čistka na ljubljanski univerzi: Udba zalezovala »problematične« profesorje, Kardelj pa je zahteval njihovo odstranitev

Veljko Rus, Vladimir Arzenšek, Janez Jerovšek in Tine Hribar , profesorji na nekdanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (FSPN), so bili v začetku sedemdesetih let trn v peti takratnih partijskih veljakov, ki so se jih odločili odstraniti s fakultete.
Ozadje partijskih obračunov na elitni ljubljanski fakulteti
1

Ozadje partijskih obračunov na elitni ljubljanski fakulteti

»Rdeči lemenat«, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, ni bil dovolj rdeče »klerikalen«, zato se je pred dobrimi petdesetimi leti – po obračunu z Stanetom Kavčičem leta 1971 – partija odločila za t. i. idejno razčiščevanje oziroma diferenciacijo. Predstavili smo nekaj zapisnikov s sestankov aktiva zveze komunistov na takratni FSPN. Že od konca sedemdesetih prejšnjega stoletja jih hranimo v domačem arhivu.
Stoletnica rojstva enega od ustanovnih očetov slovenske države, ki je stal za vstopom Zorana Jankovića v nacionalno politiko
1

Stoletnica rojstva enega od ustanovnih očetov slovenske države, ki je stal za vstopom Zorana Jankovića v nacionalno politiko

Pred stotimi letu se je v Bohinju rodil profesor, politik in publicist France Bučar (2. 2. 1923–20. 10. 2015). Bil je eden od ustanovnih očetov države, predsednik leta 1990 demokratično izvoljene skupščine. Sam je bil izvoljen na listi Slovenske demokratične zveze. Za seboj ni pustil spominov, avtobiografije, je pa domala do konca izdajal knjige spisov o slovenski državi, narodu in demokraciji. Predgovore so mu izdajali nazorsko različni ljudje od Tineta Hribarja, do Ernesta Petriča in Jožeta Pirjevca.
(EKSKLUZIVNO) V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar
6

(EKSKLUZIVNO) V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar

Sredi avgusta bo svojo kandidaturo za predsednika republike predstavil tudi Ivo Vajgl, dolgoletni diplomat, nekdanji zunanji minister in dvakratni evropski poslanec. Potrdil nam je, da bo nastopil kot samostojni kandidat, z zbiranjem podpisov volivcev, med njegovimi podporniki pa sta tudi zakonca Spomenka in Tine Hribar.
Znanost in njeni necepljeni sovražniki: pandemija je gojišče za dvomljivce
2

Znanost in njeni necepljeni sovražniki: pandemija je gojišče za dvomljivce

Imamo cepivo, pandemija pa še traja. Tudi v državah, ki so bolje precepljene od Slovenije. Pravo gojišče za dvomljivce ne le v cepljenje in virus temveč tudi v znanost in znanstvenike. Raznolikih tudi skrajno srboritih kritik, ki se zavzemajo za cepljenje kot učinkovit javnozdravstveni ukrep je vse več.
Kako se je Janša ravnal po načelu »daj norca naprej«
1

Kako se je Janša ravnal po načelu »daj norca naprej«

Kriza je, vsi z zvrha Evropske unije in navzdol pa ravnamo drugače: privoščimo si izdatno dozo proračunskega slavja, vladni botri mu pravijo prvi razvojni proračun po dolgih letih. Uradno in hvalevredno zato, da bi ne zadušili obetajočo rast gospodarstva in za krepitev zdravstva, manj hvalevredno zaradi supervolilnega leta in zadovoljevanja potreb volivcev.
Janšo poznam od blizu - kot je zrušil Demos, zdaj ruši Slovenijo, vse to je v njegovem značaju
42

Janšo poznam od blizu - kot je zrušil Demos, zdaj ruši Slovenijo, vse to je v njegovem značaju

Tine Hribar, filozof in publicist
"Lažnivo in manipulantsko": Spomenka in Tine Hribar ter Boris A. Novak z vsemi topovi po Janši
12

"Lažnivo in manipulantsko": Spomenka in Tine Hribar ter Boris A. Novak z vsemi topovi po Janši

Premier Janez Janša je na Twitterju v torek pojav in pomen Nova24TV v slovenskem TV prostoru primerjal z nastankom Nove revije na začetku Slovenske pomladi. Odzvali so se trije izmed glavnih in odgovornih urednikov Nove revije ter zavrnili "lažnivo in manipulantsko primerjavo Nove revije z Novo24TV, kakršno si je dovolil Janša".
Podpredsednik SAZU Milček Komelj protestira zoper »politikantsko izjavo« Tineta Hribarja in Renate Salecl
6

Podpredsednik SAZU Milček Komelj protestira zoper »politikantsko izjavo« Tineta Hribarja in Renate Salecl

»Protestiral sem in se ogradil od stališč Komisije za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Komisija je s politikantsko izjavo presegla svoje pristojnosti,« nam je v pogovoru dejal podpredsednik SAZU dr. Milček Komelj.
»Zarotniški« sestanek, ki je sprožil osamosvojitev Slovenije

»Zarotniški« sestanek, ki je sprožil osamosvojitev Slovenije

Odločitev za plebiscit je bila v malce skrivnostnih ali celo »zarotniških« okoliščinah sprejeta pred tridesetimi leti, v petek, 9. novembra 1990, na dvodnevnem seminarju Kluba poslancev Demosa v Poljčah pri Begunjah na Gorenjskem.
Tistih zgodovinarjev, ki se z njimi ne strinjajo, ne bo slišat: koga vse ne bo na simpoziju o slovenski spravi
9

Tistih zgodovinarjev, ki se z njimi ne strinjajo, ne bo slišat: koga vse ne bo na simpoziju o slovenski spravi

Daljo in nebesno stran slovenske poti k narodni spravi nista v govorih ob breznu pri Macesnovi gorici premerila le predsednik države in vlade, temveč bo to storila tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 24. junija prireja simpozij Slovenska sprava (ob tridesetletnici spravne slovesnosti v Rogu).
Ko smo prišli do osamosvojitve, je že zavladalo načelo, kdor ni z nami, je proti nam
5

Ko smo prišli do osamosvojitve, je že zavladalo načelo, kdor ni z nami, je proti nam

Tine Hribar, filozof
Tine Hribar: Priznanje pri oblikovanju tez za slovensko ustavo si zaslužita Bavčar in Janša
3

Tine Hribar: Priznanje pri oblikovanju tez za slovensko ustavo si zaslužita Bavčar in Janša

Pred tremi desetletji so se pesniki, pisatelji, filozofi in sociologi, ki za to sploh niso bili poklicani, lotili oblikovanja osnutka slovenske ustave in za vedno spremenili tok osamosvajanja slovenske države. Spomin na čas in okoliščine nastajanja tez, ki veljajo za izvor slovenske ustavnosti, so včeraj popoldne obudili na dogodku na ustavnem sodišču.
Pisatelji so pred 30 leti postavili temelje slovenski ustavi
3

Pisatelji so pred 30 leti postavili temelje slovenski ustavi

Letos mineva 30 let od oblikovanja t. i. pisateljske ustave, ki se je bodo danes popoldne spomnili na slovesnosti ustavnega sodišča. Osrednji del bo pogovor s Tinetom Hribarjem, Petrom Jambrekom, Tonetom Peršakom, Dimitrijem Ruplom, Ivanom Svetlikom in Venom Tauferjem, ki so bili leta 1988 člani skupne redakcijske komisije Tez za Ustavo RS.