Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, srbski predsednik Aleksandar Vučić ter člani predsedstva BiH so včeraj slovesno obeležili začetek gradnje avtoceste Beograd - Sarajevo. Na slovesnosti v Sremski Rači blizu meje z BiH je Vučić dejal, da gre za zgodovinski dogodek za celotno regijo, saj jo s tem "povezujejo, odpirajo in združujejo".

Med Bosno in Hercegovino ter Hrvaško je izbruhnil spor, ker naj bi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović po pisanju časnika Jerusalem Post v Izraelu dejala, da je BiH nestabilna in da jo nadzoruje militantni islamizem. Novinarka časnika se je danes opravičila za napačno interpretacijo besed hrvaške predsednice.

Bivši predsednik Republike srbske Radovan Karadžić je bil danes v prizivnem postopku v Haagu pravnomočno obsojen na dosmrtni zapor zaradi genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov med vojno v BiH. Prizivni senat je presodil, da prvostopenjska obsodba na 40 let zapora ni bila zadostna. Svojci žrtev so zadovoljni, v BiH so razdeljeni.

Hrvaško zunanje ministrstvo je včeraj potrdilo, da so sprožili postopek za odpoklic hrvaškega veleposlanika v Sarajevu Ivana Del Vechia, ki so ga v četrtek pozvali na posvet v Zagreb. Hrvaškem diplomatu očitajo obisk v Banjaluki med praznovanjem dneva Republike srbske, ki so ga pripravili v sredo v tej srbski entiteti BiH.

Predsedstvo BiH je včeraj odpoklicalo veleposlanike iz 21 držav, tudi iz Slovenije, kot tudi diplomatske predstavnike iz številnih mednarodnih organizacij. Do koraka prihaja, potem ko sta predsedujoči predsedstvu Milorad Dodik in hrvaški član predsedstva Željko Komšić v začetku meseca napovedala, da bosta zahtevala umik dela diplomatov.

Vzpostavitev novih oblasti v BiH bo negotov in mukotrpen proces, saj so nedeljske splošne volitve spremenile razmerje sil v parlamentih na vseh ravneh, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina po prvih delnih izidih. Jasno pa je, da so spet slavile nacionalne stranke, ključ oblasti ostaja v rokah glavne bošnjaške SDA, hrvaške HDZ BiH in srbske SNSD.

Na volitvah za predsedstvo Bosne in Hercegovine so bili po delnih neuradnih izidih v nedeljo za srbskega člana izvoljeni dolgoletni predsednik Republike srbske Milorad Dodik, za hrvaškega kandidat Demokratske fronte Željko Komšić ter za bošnjaškega kandidat Stranke demokratske akcije (SDA) Šefik Džaferović. Volilna udeležba je bila 53,36 odstotna.

Sarajevski mestni svet je danes zaradi pritiska Turčije odvzel priznanje turškemu profesorju matematike, ki predava v sistemu šol Bosna-Sema.

Vse države jugovzhodne Evrope bodo nekega dne polnopravne članice Evropske unije, je po včerajšnjem vrhunskem srečanju v okviru procesa Brdo v Dubrovniku zagotovila nemška kanclerka Angela Merkel. Neformalnega srečanja so se udeležili voditelji držav, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije, ter Albanije.

V Dubrovniku bo 15. julija potekal drugi vrh predsednikov držav v okviru procesa Brdo, ki se ga bo kot gostja iz Evropske unije udeležila nemška kanclerka Angela Merkel. K udeležbi na vrhu sta jo tako kot ostale udeležence povabila slovenski in hrvaški predsednik, Borut Pahor in Ivo Josipović, so za STA potrdili v uradu slovenskega predsednika.

Razmere v mestih po Bosni in Hercegovini se po nasilnih protestih umirjajo. Na ulicah v Sarajevu so posredovale protiteroristične enote, protestniki so se začeli razhajati. Protesti nezadovoljnih državljanov, ki so po začetku v sredo danes dosegli vrhunec, so povzročili ogromno gmotno škodo, več kot 150 ljudi je bilo danes ranjenih.

Proces Brdo bo šel naprej, je po današnjem plenarnem zasedanju predsednikov osmih držav, ki so del tega procesa, in francoskega predsednika Francoisa Hollanda na Brdu pri Kranju zatrdil slovenski predsednik Borut Pahor. Hollande je poudaril, da je Francija "bila, je in bo" podpornica Zahodnega Balkana v EU, svojo vlogo v regiji bo še okrepila.

Bosanska policija je ubila neznanega moškega, ki je v Sarajevu z avtomatskim orožjem streljal na ameriško ambasado, nato pa nadaljeval pot po središču bosanske prestolnice. V glavo ga je ustrelil policijski ostrostrelec.

Novoizvoljeni hrvaški predsednik Ivo Josipović je najbogatejši med predsedniki držav, ki so nastale po razpadu nekdanje Jugoslavije, je na svoji spletni strani objavil srbski časnik Alo. Srbski predsednik Boris Tadić pa je najrevnejši med njimi. Časnik sicer nima podatkov o premoženju slovenskega predsednika Danila Türka.