Kot je na novinarski konferenci po plenarnem zasedanju povedal Pahor, so se voditelji strinjali, da gre proces Brdo naprej, in že dosegli dogovor, da bo naslednje srečanje na Hrvaškem. EU bo na njem predstavljal predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, je razkril.
Kot je ocenil, Zahodni Balkan mnogi v Evropi na žalost povezujejo s strahom in nestabilnostjo in ne s priložnostmi. To je treba spremeniti in to je eden od namenov procesa Brdo. "Bolj kot bomo probleme reševali sproti, bolj bo ta prostor postal atraktiven za širitev unije," je poudaril.
Povedal je tudi, da so voditelji sprejeli zaključke srečanja oz. skupen dokument, v katerem so zapisali cilje današnjega srečanja in svoje namene za prihodnost. Vsebina bo objavljena v kratkem.
Dejstvo, da bo današnje srečanje očitno okronano s tovrstnim dokumentom, s katerim so se strinjali vsi, že samo po sebi sicer velja za precejšen dosežek.
Hollande je na novinarski konferenci med drugim zatrdil, da je udeležba na vrhu procesa Brdo zanj velika čast. Kot je spomnil, regijo Zahodnega Balkana še vedno težijo odprta vprašanja, ki terjajo "budnost". Gre torej za težavno pobudo, ki pa naj pošlje "sporočilo upanja" ljudem te regije.
Njegovo glavno sporočilo danes je sicer bilo sporočilo podpore Zahodnemu Balkanu. "Francija stoji ob vas in potrjuje vašo evropsko perspektivo," je poudaril, a obenem ni pozabil dodati, da morajo države na poti v EU izpolniti vrsto pogojev.
"Glede na to, da smo sprejeli dejstvo, da mora biti Evropa realnost, ki bo pokrivala celotno celino, ne moremo pustiti ob strani velikega dela Evrope, ki je Zahodni Balkan," je bil jasen. Kot je spomnil, je bila ravno Francija ena od pobudnic širitve unije na to regijo.
Srečanje na Brdu
Predsedniki osmih držav, ki so del procesa Brdo, in francoski predsednik Francois Hollande so se danes zbrali na Brdu pri Kranju. Pozdravila sta jih gostitelja, slovenski predsednik Borut Pahor in njegov hrvaški kolega Ivo Josipović, nato pa se je začelo plenarno zasedanje. Sledilo bo še delovno kosilo, na programu je tudi vrsta ločenih srečanj.
Poleg obeh gostiteljev in voditelja ene najvplivnejših evropskih držav so na plenarne pogovore v kongresnem centru na Brdu pri Kranju prišli še iz Makedonije Gjorge Ivanov, za njim iz Albanije Bujar Nishani, nato predsedujoči predsedstvu BiH Željko Komšić, sledila je predsednica Kosova Atifete Jahjaga, iz Črne gore Filip Vujanović in kot zadnji srbski predsednik Tomislav Nikolić.
Izjav ob prihodu niso dajali, je pa Hollande na vprašanje novinarjev na kratko odgovoril, da se odlično počuti. Nikolić je spomnil, da je tokrat na Brdu prvič po 30 letih.
Že pred tem sta se na dvostranskih pogovorih dopoldne ločeno sestala Pahor in Hollande. Slednji je sicer kot prvi francoski predsednik od osamosvojitve Slovenije danes tudi na uradnem obisku pri nas. Popoldne se bo v Ljubljani še enkrat sestal s Pahorjem, pa tudi s premierko Alenko Bratušek.
Poleg tega so se na Brdu danes zbrali zunanji ministri omenjenih držav, vključno z vodjo francoske diplomacije Laurentom Fabiusom. Gosti jih slovenski minister Karl Erjavec.
Gre za nadaljevanje procesa Brdo, ki se je začel z neformalnim srečanjem premierov marca 2010 prav tako na Brdu. Gostila sta ga tedanja premiera Slovenije in Hrvaške, Pahor in Jadranka Kosor. Proces je kasneje zamrl, Pahor in Josipović pa sta se ga odločila znova zagnati na ravni predsednikov držav.
Cilji današnjega neformalnega srečanja so med drugim preučiti dinamiko procesa širitve EU, nagovoriti še vedno odprta vprašanja med državami Zahodnega Balkana ter definirati nekatere prioritetne gospodarske in infrastrukturne projekte, ki so v skupnem interesu držav regije.
V EU je že več let prisotna širitvena utrujenost, ki jo je še dodatno podkrepila gospodarska in finančna kriza. Po nedavnem vstopu Hrvaške v povezavo bo na ponovno odprtje vrat v EU treba čakati še kar nekaj časa in mimo tega dejstva voditelji danes ne bodo mogli. Bistveno je, da države Zahodnega Balkana kljub temu ostanejo na poti evroatlantske integracije in vztrajajo pri reformah.
V regiji Zahodnega Balkana poleg tega ostaja še veliko nerešenih vprašanj, v reševanje katerih EU zaradi osredotočanja na boj s krizo ni dovolj aktivno vpletena.
Kot zelo pozitiven vidik srečanja se ocenjuje prisotnost Hollandea, saj je to pomembno sporočilo Zahodnemu Balkanu - Francija je ena najvplivnejših evropskih držav, ki pa v zadnjem času še posebej ni naklonjena nadaljnji širitvi EU. Tokrat bo prvič, da bodo voditelji držav z območja nekdanje Jugoslavije in Albanije skupaj spregovorili z nekim pomembnim voditeljem iz EU o interesih, izzivih in težavah svoje regije.
Srečanje se je malo po 11. uri začelo s plenarnim zasedanjem. Predvidoma okoli 12.30 bo sledila novinarska konferenca, na kateri bosta nastopila Pahor in Hollande, nato pa sledi še delovno kosilo voditeljev. Morda bo podpisana tudi skupna izjava predsednikov, a to naj še ne bi bilo gotovo.
Poleg tega bo danes na Brdu potekala vrsta bilateralnih in trilateralnih srečanj predsednikov in zunanjih ministrov. Med drugim se bo več predsednikov ločeno sestalo s Hollandeom.