Lani se je prvega vrha na Brdu pri Kranju udeležil francoski predsednik Francois Hollande.
Teme letošnjega vrha bodo poleg evropske perspektive in širitve na Zahodni Balkan tudi energetska varnost in transportna povezanost EU in Zahodnega Balkana, torej infrastrukturni projekti, kot sta modernizacija železnice iz Münchna do Carigrada in Jonsko-Jadranska avtocesta, so v uradu predsednika še povedali za STA.
Josipović je v torek dejal, da je Merklova vabilo na vrh v Dubrovniku sprejela in da dobro kaže glede njene udeležbe. Vrha se bodo morda udeležile tudi kake druge pomembne osebnosti iz EU, bo pa najpomembnejša gostja Merklova, je dejal novinarjem med obiskom v Turkmenistanu po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina.
Merklova se 1. julija lani ni udeležila slovesnosti v Zagrebu ob vstopu Hrvaške v EU, uradno zaradi drugih obveznosti. Hrvaški analitiki so takrat ocenjevali, da gre za negativno politično sporočilo hrvaški vladi zaradi "primera Perković", ki se je medtem rešil, Hrvaška pa je Josipa Perkovića izročila Nemčiji. Ta ga je iskala zaradi obtožb o sodelovanja pri umoru hrvaškega izseljenca Stjepana Đurekovića na Bavarskem leta 1983.
Srečanje v Dubrovniku sodi v okvir procesa Brdo, ki se je rodil januarja 2010 na neformalnem srečanju tedanjih premierov Slovenije in Hrvaške, Boruta Pahorja in Jadranke Kosor, a je kasneje zamrl. Z njim sta želela premiera trdneje povezati države v regiji ter med drugim spodbuditi komunikacijo med Beogradom in Prištino, ki je takrat sploh ni bilo.
Pahor in Josipović sta nato lani odločila proces znova zagnati, a v formatu predsednikov držav. Ti naj bi se sestajali na letni ravni v državah regije, vsakič pa naj bi se jim pridružil tudi kateri od voditeljev velikih evropskih držav.
Gre za neformalno obliko sodelovanja, ki naj bi krepilo odnose med državami v luči njihove evroatlantske integracije, prispevalo k politični in gospodarski stabilnosti regije ter po potrebi pomagalo reševati konkretne probleme in spore.
Lanskega vrha 25. julija na Brdu pri Kranju se je udeležilo sedem predsednikov z območja nekdanje Jugoslavije - poleg Pahorja in Josipovića še iz Makedonije Gjorge Ivanov, iz BiH Željko Komšić, s Kosova Atifete Jahjaga, iz Črne gore Filip Vujanović in iz Srbije Tomislav Nikolić - ter predsednik Albanije Bujar Nishani. Takrat so se dogovorili, da bo naslednji vrh na Hrvaškem.