Tokratni drugi koncert iz abonmajskega cikla Same mogočne skladbe je treba pohvaliti, saj so v ospredje postavili kar tri mlade slovenske glasbenike. Tako so na program uvrstili skladbo Matije Krečiča z naslovom Fast Break za simfonični orkester, orkestru je dirigiral eden najbolj prepoznavnih dirigentov v Sloveniji, nastopil pa je še spodnještajerski pianist iz Maribora Nejc Kamplet.

Največ zanimanja tokratnega koncerta sta požela skladatelj Krečič ter dirigent in pianist Davorin Mori z Dunaja, profesor klavirja na tamkajšnji akademiji, ki se zna z orkestrom že kar dobro spoprijeti, ga obvladati ter odlično voditi. Dejaven je na številnih koncertnih odrih po svetu, na domačih pa ga vedno znova radi pozdravimo.

Njegova odločna in nekoliko neusmiljena dirigentska roka je nepopustljiva v oblikovanju orkestrskega zvoka in precizno jasna pri ritmičnih spremembah. Opazi se, da znake za vstope daje jasno in natančno. Orkester daje vtis, da člani z njim radi sodelujejo.

Kratka miniaturna skladba vsestranskega glasbenika Krečiča Fast Break je ritmično strnjena ter bogata in intenzivna. Melodično zgoščeno in napeto. Verjamemo, da bomo še kako delo Krečiča lahko v kratkem dobili na koncertni repertoar, saj je predstavnik nove generacije zavezan harmoniji in tonalnosti, kar dobiva dodatni smisel in interes za izvedbo.

Pri tem je v svoji logiki preprost in sledi jasnim ter preverjenim harmonskim pravilom skladateljske obrti. Ni presenetljivo, da je prejemnik več prestižnih nagrad, tudi za ustvarjanje filmske glasbe.

Nejc Kamplet se je preizkusil kot pianist solist s Tretjim klavirskim koncertom, opus 26, Sergeja Prokofjeva. Kar težak zalogaj tudi za marsikaterega bolj izkušenega pianista. Zvoka orkestra in klavirja se nista najbolje povezala in spojila. Na začetku je tu še nekoliko utrujena interpretacija izpod sicer tehnično izvežbanih prstov Kampleta, a ta se nekako skriva pred melodičnostjo skupnega zvoka.

Njegov pristop k interpretaciji je v splošnem nekoliko nenavaden, saj s težko roko poudarja in naglašuje dele oziroma jih izpeljuje na način, ki nekako ne sodi povsem v glasbeni tok misli. Orkester se je bil solidno pripravil. Energično in poln upanja. Drugi stavek je v svoji poetičnosti lepo izzvenel. 

Kot zaključno skladbo tega večera so izvedli Tako je govoril Zaratustra, opus 30, skladatelja Richarda Straussa. Skladatelj se je pri svojem delu oprl na istoimenski filozofski roman Friedricha Nietzscheja. Skladba pooseblja filozofski značaj, a izpod peresa Richarda Straussa je ta skladna, celovita in mogočna.

V tokratni izvedbi sta najbolj prišli do izraza pripravljenost orkestra in nadarjenost dirigenta Morija. Mori se je tu poglobil v harmonsko strukturo partiture in izvlekel ravno prave harmonične postope in spremembe, ki so narekovale nadaljnji tok glasbene misli. Orkestrske sekcije je nekoliko izravnal ter se dosledno, kot je pri Straussu nekaka nuja, držal vseh oznak in napotkov.

Med zahtevnejše spadajo dinamične v kombinaciji z agogičnimi. Mori je lepo izluščil različne misli, ki se z intenziviteto prepletajo in ustvarjajo različne dramatične momente.

Tako oblikovane koncertne programe vedno znova spodbujamo in pozdravljamo. Kar nekaj naših odličnih mladih glasbenikov čaka na priložnost muziciranja s Slovensko filharmonijo, tako da bi se lahko morda kak abonmajski cikel v naslednji sezoni oblikoval samo z njimi.

Programa za naše že uveljavljene in prepoznane mlade glasbene poustvarjalce kakor tudi novitet naših nadarjenih mladih skladateljev je polna zbirka. Verjamemo, da bo novo vodstvo Slovenske filharmonije po izboru še nekdanje ministrice Aste Vrečko po tehtni presoji vpeljalo njihove kapacitete v svoje abonmajske cikle.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.