Hrvaški veleposlanik v BiH dobil brco zaradi obiska pri Dodiku

Hrvaško zunanje ministrstvo ni bilo seznanjeno, da bo hrvaški veleposlanik v sredo obiskal Banjaluko, in to prav takrat, ko so tam praznovali dan Republike srbske, ki ga je ustavno sodišče BiH razglasilo za neustavnega.

Poudarili so, da se Hrvaška nikoli ni udeležila uradne proslave dneva Republike srbske ter da je Del Vechio sprejel napačno odločitev, ko je izbral 9. januar za srečanje s predsedujočim predsedstva BiH Miloradom Dodikom.

Za Hrvaško je bilo posebej sporno odlikovanje, ki so ga v sredo v Banjaluki posthumno podelili nekdanjemu častniku JLA Slavku Lisici. Ta je bil na Hrvaškem obsojen na 15 let zapora zaradi vojnih zločinov na območju Šibenika leta 1991.

Del Vechio je za hrvaške medije danes pojasnil, da se ni udeležil sprejema niti ni spremljal slovesnega mimohoda v Banjaluki. Zatrdil je, da je bilo njegovo srečanje z Dodikom dogovorjeno že dlje časa in ni bilo povezano s praznovanjem v Republiki srbski.

Izkušeni 69-letni hrvaški diplomat je lani sklenil svoj štiriletni veleposlaniški mandat v Sarajevu, a mu je hrvaška vlada mandat podaljšala zaradi lanskih volitev v BiH. Del Vechia so zaradi obiska v Banjaluki kritizirali tudi visoki bošnjaški uradniki v BiH.

Uradni Zagreb je kaznoval svojega veleposlanika zaradi obiska v Banjaluki, a je precej zadržan do predsednika HDZ BiH Dragana Čovića, ki se je udeležil uradne slovesnosti ob praznovanju v Banjaluki, čeprav je Čović pogosto na posvetovanjih v uradih predsednikov hrvaške vlade in države.

Hrvaški državni vrh je goreče podpiral Čovićevo kandidaturo za hrvaškega člana predsedstva BiH na volitvah lansko jesen, podporo njegovi politiki pa so kazali tudi potem, ko je bil za hrvaškega člana predsedstva BiH izvoljen Željko Komšić.

V Republiki srbski so spominjajo 9. januarja leta 1992, ko je samooklicana skupščina srbskega naroda v Sarajevu sprejela deklaracijo o razglasitvi "republike srbskega naroda v BiH". Vodji srbskega naroda sta bila takrat Radovan Karadžić in Momčilo Krajšnik, ki sta bila na haaaškem sodišču obsojena na dolgoletne zaporne kazni zaradi vojnih zločinov in genocida.