Svoboda zbiranja in združevanja je ena od ustavnih pravic in temeljnih človekovih svoboščin. Plod te pravice je tudi nastanek naše samostojne slovenske države. Konec osemdesetih so protestniki zrušili komunizem, ne le v Sloveniji, ampak povsod po takratni Vzhodni Evropi. Najmogočnejši protesti so se zvrstili v podporo takrat zaprtemu publicistu Mladine Janezu Janši, ki sta ga Udba in Jugoslovanska armada strpala v zapor zaradi objave tajnega vojaškega dokumenta.

Z odstopom pravosodne ministrice Lilijane Kozlovič se razkriva, da so v ministri v vladi Janeza Janše lahko le njegove marionete, sicer se morajo posloviti.

Po petkovem neuspešnem poskusu razrešitve predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča so nekateri predstavniki SDS napovedali možnost, da bi v prihajajočem tednu lahko o tem odločali še tretjič ter da bi utegnil premier Janez Janša na to glasovanje vezati zaupnico vladi.

Vnovični koalicijski polom pri razreševanju predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča spet potrjuje, da imamo »viseči parlament«, v katerem ne opozicija ne koalicija nimata zagotovljenih 46 poslanskih glasov.

»Pravkar izvedel od stranke Levica, da g. Cigler te dni preživlja tragično osebno situacijo, o kateri pa ne morejo javno govoriti, in da je bil to razlog za njegov včerajšnji izostanek. Želim, da se mu situacija čim prej uredi! Mi pa se bomo potrudili 11. julija,« je včeraj na facebooku zapisal Ivan Gale.

Poslanci bodo predvidoma danes razpravljali o ustavni obtožbi zoper predsednika vlade Janeza Janše, še prej pa se bodo odločali o tem, ali naj svoje stališče glede tega pojasni tudi predsednik Borut Pahor.

Ob 31. obletnici ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite je bil slavnostni govornik Igor Bavčar, ki je v času osamosvajanja vodil ministrstvo za notranje zadeve. Prireditve so se med drugim udeležili tudi predsednik vlade Janez Janša, notranji minister Aleš Hojs in obrambni minister Matej Tonin, zaigral pa je tudi policijski orkester.

Državni zbor se je po neizglasovanem dnevnem redu majske seje znašel v blokadi. Ker nobena stran nima več zagotovljene večine, imamo »viseči parlament«, kot to označujejo v Veliki Britaniji. Profesor dr. Drago Zajc je razložil, kaj pomeni, če je parlament »viseči«.

Poslanec Jurij Lep meni, da se lahko blokada v parlamentu razreši le z dogovorom med vlado in opozicijo o predčasnih volitvah takoj po slovenskem predsedovanju Svetu EU, kar je predlagal prvi mož poslancev SD Matjaž Han. V nasprotnem primeru pričakuje volitve že jeseni.

Svet24 je pred dnevi pisal o poslovnem modelu poslanca Levice Miha Kordiša, ki je stoodstotni ustanovitelj zavoda NDP TOZD, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Gre za socialno podjetje tipa A, zavod za trajnostno družbeno gospodarstvo, ki med svoje cilje šteje ustvarjanje delovnih mest in pošteno plačilo ter socialno varnost.

Danes mineva 13. obletnica prve številke revije Reporter. V teh burnih časih so nam mnogi napovedovali kratko dobo in nas kar nekajkrat pokopali, vendar še vedno izhajamo. Najtežje obdobje preživljamo po letu 2016, ko nas je zaradi prodaje revije novemu lastniku začel orkestrirano napadati prvak SDS Janez Janša, ki se je pred dobrim letom še tretjič zavihtel na položaj predsednika vlade.

Poslanske klopi so danes prazne, saj poslanci včeraj niso potrdili dnevnega reda za majsko sejo. Kot je znano, mu je nasprotovalo 42 poslancev opozicije, medtem ko je koalicija zagotovila zgolj 42 glasov.

Objavljamo imena poslancev, ki jim je politika dala edine omembe vredne službe. Največ jih je od sedežev v državnem zboru odvisnih v SDS, med njimi je tudi večni politik Branko Grims, geolog brez kariere v svojem osnovnem poklicu.

Urad RS za komuniciranje (UKOM) je na svoji spletni strani objavil vse pogodbe z zunanjimi sodelavci, ki sta jih sklenili prejšnja vlada Marjana Šarca in sedanja vlada Janeza Janše. Med pogodbeniki, s katerimi poslovno sodeluje Ukom, je tudi Andraž Koželnik, asistent evropskega poslanca Milana Zvera in kandidat SDS za poslanca na volitvah leta 2018 v volilnem okraju Dravograd - Radlje.

Koalicijske stranke naj bi v kratkem izvedle novi manever za razrešitev predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. Dodatni glas naj bi pridobili z odvzemom poslanskega mandata Gregorja Židana, ki bi ga nato v poslanski klopi nadomestila Helena Kujundžić Lukaček, vršilka dolžnosti direktorata za predšolsko vzgojo na ministrstvu za izobraževanje, ki ga vodi ministrica Simona Kustec.

V senci vladnega obračunavanja s STA se je obudila razprava o kruti usodi nekdanjega odgovornega urednika Boruta Meška, ki je potem, ko ga je direktor Bojan Veselinovič leta 2009 po več mesecih šikaniranja odpustil, zbolel za rakom in umrl.

Dolgoletni zunanji minister Dimitrij Rupel je bil lani prekratek za visokega predstavnika OVSE za svobodo medijev, saj je bila na ta položaj imenovana Portugalka Teresa Ribeiro, ki je bila pred tem državna sekretarka na portugalskem zunanjem ministrstvu.

Vladajoča koalicija že drugič ruši predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, ki je izstopil iz SMC in se pridružil skupini nepovezanih poslancev. Prvič je bila za en glas prekratka, a tudi zdaj ji trenutno ne kaže bolje, sicer njeni poslanci ne bi nasprotovali, da bi o Zorčiču glasovali že ta teden.

»Če hoče kdo uspeti, o svoji kandidaturi ne sme obvestiti svoje države,« je skrivnost uspeha redkih Slovencev, ki so si sami našli službe v tujih organizacijah.

Predsednik države Borut Pahor ima po besedah naših sogovornikov, diplomatov, ki pa ne želijo biti imenovani, še manj možnosti za nadaljevanje kariere na mednarodni ravni. Sploh pa ne v OZN, kjer nima nobenih izkušenj, poleg tega bo Portugalca Antónia Guterresa po koncu mandata, ki traja predvidoma deset let, nasledil nekdo z druge celine, verjetno iz Latinske Amerike. Tik pred koncem mandata se bo iztekla funkcija generalnega sekretarja Nata Norvežanu Jensu Stoltenbergu, ki jo sicer lahko tudi podaljša, a vendar je Pahor prekratek za njegovega naslednika.