Prvak SDS Janez Janša in koordinator Levice Luka Mesec v Sloveniji predstavljata dve skrajni in med seboj nasprotujoči politiki. Z napadi krepita vsak sebe in druga drugo.

Poslanci državnega zbora so za novega pravosodnega ministra v Janševi vladi imenovali Marjana Dikaučiča. Imel je premalo izkušenj za direktorja zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah, prav tako ni izpolnjeval pogojev za notarja. Za stečajnega upravitelja ima dovolj izkušenj, saj je eno izmed podjetij, ki jih je vodil, šlo v stečaj, drugo pa je bilo brez premoženja, kapitala in prihodkov.

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič, sicer nepovezani poslanec, je v včerajšnji oddaji Studio City na TV Slovenija zavrnil možnost, da bi se v soboto pojavil na kongresu stranke Desus in tam kandidiral za predsednika stranke ali kakršno koli drugo funkcijo.

Ozadje aktualnega napada SDS na Levico se lahko skriva v političnih špekulacijah premierja Janeza Janše, kdo je zanj najbolj idealen nasprotnik na volitvah in po njih. Če bi SDS na volitvah zmagala, druga stranka pa bi bila Levica, bi imeli poslanci na izbiro dva kandidata za mandatarja: Janeza Janšo in Luka Meseca.

Slovenski premier Janez Janša je konec aprila v Parizu obiskal francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki bo predsedoval Svetu EU takoj za njim, sredi mandata pa bodo v Franciji potekale predsedniške in nato še parlamentarne volitve. Med predsedovanjem so volili tudi na Poljskem, Malti in v sosednji Hrvaški; povsod so zmagale vladajoče stranke.

»Razkrivamo, kaj se je to nedeljo pripetilo Marjanu Šarcu, da cela Šmarca govori in se hkrati čudi, ker mediji molčijo?« je 1. junija tvitnil politik-novinar Bojan Požar in pripel svoj zapis na svojem portalu.

Prvi poslanec SD Matjaž Han pravi, da je politika zabredla v globoko krizo, saj je bolj kot vsebina v državnem zboru sedaj pomembno lobiranje za enega, dva, tri poslanske glasove. Dodatni dokaz za politično krizo je tudi dvakratni neuspeli poskus razrešitve predsednika DZ Igorja Zorčiča. Če bi premier Janez Janša na to razrešitev vezal nezaupnico, bi jo lahko tudi ne dobil.

Minili so časi, ko so lahko pomladniki napolnili trge s svojimi privrženci, zdaj jih zasedajo njihovi nasprotniki. Medtem ko so prvi zbrali po več tisoč protestnikov, je drugih lahko tudi po več deset tisoč.

Čeprav včeraj ni bil 1. april, ampak 1. junij, si je Bojan Požar privoščil kar dve laži. Poslanec SDS Branko Grims ga je že demantiral, da naj bi oddal neveljavni glas za razrešitev predsednika DZ Igorja Zorčiča; zdaj pa objavljamo še fotografije, ki dokazujejo, da se je Marjan Šarec lahko udeležil birme svoje hčerke, celo v prvi vrsti je sedel s svojo družino.

»Glasoval sem ZA razrešitev Zorčiča in izpolnjeno glasovnico prinesel iz kabine, jo vzdignil, da je bila vidna vsem v dvorani, ter vidno vsem pred kamerami iztegnjeno javno spustil v skrinjico (da onemogočim kakršno koli namigovanje o tem, da bi zadnji hip glasovnico spremenil oziroma naredil neveljavno,« odgovarja poslanec SDS Branko Grims na lažnivi zapis Bojana Požarja, po katerem naj bi Grims oddal neveljavno glasovnico pri razreševanju predsednika DZ Igorja Zorčiča.

Svoboda zbiranja in združevanja je ena od ustavnih pravic in temeljnih človekovih svoboščin. Plod te pravice je tudi nastanek naše samostojne slovenske države. Konec osemdesetih so protestniki zrušili komunizem, ne le v Sloveniji, ampak povsod po takratni Vzhodni Evropi. Najmogočnejši protesti so se zvrstili v podporo takrat zaprtemu publicistu Mladine Janezu Janši, ki sta ga Udba in Jugoslovanska armada strpala v zapor zaradi objave tajnega vojaškega dokumenta.

Z odstopom pravosodne ministrice Lilijane Kozlovič se razkriva, da so v ministri v vladi Janeza Janše lahko le njegove marionete, sicer se morajo posloviti.

Po petkovem neuspešnem poskusu razrešitve predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča so nekateri predstavniki SDS napovedali možnost, da bi v prihajajočem tednu lahko o tem odločali še tretjič ter da bi utegnil premier Janez Janša na to glasovanje vezati zaupnico vladi.

Vnovični koalicijski polom pri razreševanju predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča spet potrjuje, da imamo »viseči parlament«, v katerem ne opozicija ne koalicija nimata zagotovljenih 46 poslanskih glasov.

»Pravkar izvedel od stranke Levica, da g. Cigler te dni preživlja tragično osebno situacijo, o kateri pa ne morejo javno govoriti, in da je bil to razlog za njegov včerajšnji izostanek. Želim, da se mu situacija čim prej uredi! Mi pa se bomo potrudili 11. julija,« je včeraj na facebooku zapisal Ivan Gale.

Poslanci bodo predvidoma danes razpravljali o ustavni obtožbi zoper predsednika vlade Janeza Janše, še prej pa se bodo odločali o tem, ali naj svoje stališče glede tega pojasni tudi predsednik Borut Pahor.

Ob 31. obletnici ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite je bil slavnostni govornik Igor Bavčar, ki je v času osamosvajanja vodil ministrstvo za notranje zadeve. Prireditve so se med drugim udeležili tudi predsednik vlade Janez Janša, notranji minister Aleš Hojs in obrambni minister Matej Tonin, zaigral pa je tudi policijski orkester.

Državni zbor se je po neizglasovanem dnevnem redu majske seje znašel v blokadi. Ker nobena stran nima več zagotovljene večine, imamo »viseči parlament«, kot to označujejo v Veliki Britaniji. Profesor dr. Drago Zajc je razložil, kaj pomeni, če je parlament »viseči«.

Poslanec Jurij Lep meni, da se lahko blokada v parlamentu razreši le z dogovorom med vlado in opozicijo o predčasnih volitvah takoj po slovenskem predsedovanju Svetu EU, kar je predlagal prvi mož poslancev SD Matjaž Han. V nasprotnem primeru pričakuje volitve že jeseni.

Svet24 je pred dnevi pisal o poslovnem modelu poslanca Levice Miha Kordiša, ki je stoodstotni ustanovitelj zavoda NDP TOZD, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Gre za socialno podjetje tipa A, zavod za trajnostno družbeno gospodarstvo, ki med svoje cilje šteje ustvarjanje delovnih mest in pošteno plačilo ter socialno varnost.