Prejšnji teden smo ga vprašali, ali sta on osebno ali njegovo podjetje Simič in partnerji kadarkoli finančno svetovala Bojanu Požarju oziroma njegovim družbam Report in Lanaka Media. Zanimalo nas je še, kako bi ravnal v primeru, če bi Finančna uprava preiskovala zakonitost poslovanja družbe Lanaka Media, npr. preverjala, komu in pod kakšnimi pogoji omenjeno podjetje daje kratkoročna posojila; ali bi bil on tem obveščen, ali bi se izločil iz postopka, kdo bi v tem primeru odločal o konkretni zadevi.
Kot smo pisali, ima Bojan Požar kot edini zaposleni v podjetju Lanaka Media v lasti njegove hčerke Maše Požar po podatkih Ajpesa mesečno plačo okoli 1800 evrov (neto je torej med 1100 in 1200 evri), zato smo se spraševali, od kod mu denar za razkošno življenje (potovanja po svetu, udeležbe maratonov po svetu itd). Po nekaterih virih bi si ga lahko financiral s kratkoročnimi posojili Lanake Media, ki jih je bilo lani 933.109 evrov.
To pa je tako visoka številka, da bi morala Finančna uprava preveriti, komu podjetje posoja denar in pod kakšnimi pogoji, zlasti če gre za povezane osebe (podjetje direktorju, hči očetu). Ker je Simič pred nastopom svoje sedanje funkcije pogosto nastopal v oddajah, ki jih vodi Požar, nas je utemeljeno zanimalo, ali mu je morda tudi finančno svetoval in kako bi to vplivalo na davčno preiskavo.
Toda Ivan Simič je odgovoril v žaljivem slogu, češ da nihče v njegovem podjetju ni nikoli finančno svetoval Požarju ali njegovim družbam, ker se ne ukvarjajo s finančnim svetovanjem, ampak z davčnim svetovanjem: »Po informacijah, ki sem jih dobil, je eden od mojih zaposlenih v podjetju konec leta 2013 opravil razgovor z nekomu iz družbe Lanaka Media. Ne vem, s kom in o čem sta se pogovarjala, saj sem bil takrat v Beogradu, kjer sem bil direktor srbske davčne uprave.«
»Glede drugega vprašanja pa je moj odgovor, da kot generalni direktor Fursa nisem vključen v postopke nadzora niti jih ne vodim. Zato vam predlagam, da preberete Zakon o finančni upravi in Zakon o davčnem postopku, kjer so opredeljene pristojnosti generalnega direktorja in tudi sami postopki nadzora,« je še dodal.
Zaključil je, da želi biti pri vodenju Fursa transparenten in da bo zato moja vprašanja objavil na svojem blogu, da bo javnost lahko seznanjena s celotno vsebino mojih vprašanj in njegovih odgovorov. Čeprav sem ga kot novinar Reporterja spraševal kot predstojnika Finančne uprave, je celotno komunikacijo (z elektronskimi naslovi vred) objavil na spletni strani svojega zasebnega podjetja Simič in partnerji.
Objavil jo je s slovničnimi napakami vred (mi smo njegov odgovor ustrezno lektorirali), čeprav se je v prejšnji objavi hvalil, da je lektoriral vprašanja kolegice, ki ga je pred nami prav tako spraševala kot predstojnika Fursa in je njuno komunikacijo enako objavil na svojem blogu. Nato je najino komunikacijo objavil še na facebook profilu svojega podjetja.
Ker se mi je zdelo ponižujoče, da bi moral preštudirati finančno zakonodajo, preden bi si ga drznil karkoli vprašati, sem mu odpisal, da naj vsakdo pomete pred svojim pragom ter da če meni očita, da ne poznam davčnih predpisov, potem naj sam vzame v roke slovenski pravopis in preveri, kje stojijo vejice in kje ne. Ali pa to vpraša prijatelja, ki se poleg politike ukvarja z novinarstvom.
Simič se je na pripombo odzval z diskreditacijami in grožnjami: »Spoštovani g. Igor Kršinar. Res je, da mi manjka kakšna vejica, toda huje je, da v bilancah podjetja, za katerega pišete, manjkajo zaposleni. Pri več kot 900.000 evrov ustvarjenih letnih prihodkov, izdajatelj revije Reporter nima nobenega zaposlenega, ima pa okoli 900.000 stroškov storitev. Upam, da ne gre za mesečne račune normirancev. Ne vem, zakaj ste me vključili v vajino zgodbo z Bojanom Požarjem, toda s tem ste največ škode naredili, vašim šefom.«
Nato pa k odgovoru, ki ga je prav tako objavil na portalu svojega zasebnega podjetja, zapisal še: »Torej, spoštovani g. Igor Kršinar, jaz bom moje napake popravil z lektorjem ali Amebis Besano, s čim pa boste vi popravili napako, katero ste storili vašim šefom, zaradi vašega osebnega obračunavanja z Bojanom Požarjem, kamor ste po nepotrebnem vključili mene.«
Mimogrede, pri vprašanju v zvezi s Požarjem je Simič zatrdil, da on kot generalni direktor Finančne uprave ni vključen v postopke nadzora niti jih ne vodi, zdaj pa mi grozi, češ da sem z mojim vprašanjem naredil škodo mojim šefom, torej lastniku revije, za katero pišem. Ob tem pa ponovil diskreditacije glede zaposlitve novinarjev Reporterja, ki jih Požar že več let neutemeljeno širi po svojem portalu in družbenih omrežjih.
Da smo novinarji Reporterja (predvsem zaradi svoje večje socialne varnosti) zaposleni v družbi Salomon in da opravljamo storitve za družbo Reporter Media, je povsem skladno s slovensko zakonodajo, kar Simič gotovo ve, zato tudi politično zrežirane davčne inšpekcije, ki jih pošilja, ne morejo najti ničesar spornega. Pomenljivo pa je, da se z njimi po družbenih omrežjih hvali tudi Požar, s katerim menda Simič nima ničesar.