Univerza, na kateri predavajo v nacionalnem jeziku, je dokaz civilizacijske zrelosti nekega naroda, pogoj za to, da tak narod »spregovori« tudi v najbolj sofisticirani govorici, da lahko pripadniki takega naroda berejo tako filozofske razprave kot članke iz področja astrofizike v svojem jeziku.
Slovenci vse to zmoremo zahvaljujoč generacijam naših narodnih buditeljev, pisateljev, duhovnikov in znanstvenikov. Izrazna sposobnost slovenščine je nastajala od Trubarja naprej. Nikakor ni kar »padla z neba«. S pripadnikom nekega pragozdnega plemena ne bomo mogli razpravljati govoriti o zgradbi vesolja. Z marsikaterim Afričanom pa bi to šlo samo v angleščini, to pa zato, ker njegovo pleme ali ljudstvo ni živelo v Evropi, ni gradilo svoje civilizacije na intelektualnih dosežkih starih Grkov in predvsem ker ni imelo svojega Primoža Trubarja.
Jezik in civilizacija nastajata vzporedno. Rast civilizacije pomeni rast jezika in njegovih izraznih možnosti. Vzporedno s tem kakor se širi človekovo vedenje in duhovno obzorje, se širi tudi možnost o tem spregovoriti, razpravljati. In seveda pisati.
Od Trubarja naprej je nastajal in še nastaja ta zapleteni fenomen, slovenski duhovno – jezikovni svet, v katerem je prostora tako za knjige o tem, »kako striči ovce do razprav o velikem poku. Seveda je treba ta virtualni prostor idej, predstav in izrazov stalno dopolnjevati, jezikovno je treba ostajati vštric hitrega miselnega razvoja predstav in idej v svetu.
Temu procesu pa sedaj grozi nevarnost. Procesi globalizacije posegajo tudi v področje našega jezika. Jezik globalizacije, angleščina vse bolj agresivno prihaja v naš prostor. Po eni strani jo našim otrokom vsiljujemo že v vrtcih, po drugi strani pa se oglašajo globalisti, ki nam hočejo angleščino vsiliti kot jezik univerzitetnega pouka. Tokrat to niso kaki okupatorji, kakor se je to dogajalo v preteklosti, ampak nas hočejo jezikovno globalizirati naši ljudje, Slovenci.
Kaj bi pomenilo vpeljevanje angleščine v visokošolski pouk in kakšne posledice bi to povzročilo?
Univerza v angleščini prvič sploh ne bo več slovenska univerza. Ob taki univerzi ne bo več razloga za ponos in za obletnice. Na njej bomo izobraževali ljudi, ki bodo globalizirani Evropejci. Šolali jih bomo tako, da jim bomo še olajšali pot v tujino, kar gotovo ni v našem nacionalnem interesu.
Obstaja več razlogov, zakaj se moramo temu upreti. Univerza v angleščini prvič sploh ne bo več slovenska univerza. Ob taki univerzi ne bo več razloga za ponos in za obletnice. Na njej bomo izobraževali ljudi, ki bodo globalizirani Evropejci. Šolali jih bomo tako, da jim bomo še olajšali pot v tujino, kar gotovo ni v našem nacionalnem interesu.
Že sedaj nas pesti »odliv možganov«, če bi ljudi šolali v angleščini bi bilo še slabše. Zato je tudi neumestno, da začenjamo s poukom angleščine tako zgodaj. Mnogi mladi ljudje se že v osnovni šoli naučijo tako dobro angleško, da berejo knjige – v primeru da sploh berejo, seveda – samo v angleščini. Je to namen izobraževanja v samostojni državi Sloveniji?
Obstaja pa še drug važnejši in mnogo usodnejši razlog.
Če so bila minula zgodovinska stoletja obdobje nastajanja omenjenega spoja misli besed in duha »na slovenski način,« bo uvajanje tujega jezika v najvišje izobraževalne ustanove pomenilo začetek obratnega procesa: začetek dekonstrukcije našega miselno-jezikovnega sveta. Začeli smo ga graditi od spodaj navzgor, razgrajevali ga bomo od zgoraj navzdol. Naš jezikovni svet bomo začeli rušiti tam, kjer smo si ga šele vzpostavili. To bi bil začetek degradacije Slovencev in slovenščine nazaj v smeri proti miselnemu svetu preprostih poljedelcev prejšnjih stoletij.
Poglejmo to bolj konkretno. Študenti, ki bi poslušali predavanja v angleščini, delali izpite v angleščini, bi pozneje tudi o svoji stroki razmišljali v angleščini, o strokovnih zadevah bi tudi govorili po angleško. Iz slovenskega miselno – jezikovnega sklopa bi se prestavili v angleškega. Seveda pri tem nikoli ne bi dosegli ravni tistih strokovnjakov, ki jim je angleščina materni jezik. Nujno bi postajali drugorazredni, obsojeni na posnemanje.
Seveda bodo na nekaterih – predvsem prirodoslovnih fakultetah - študenti še vedno morali pri študiju uporabljati knjige v angleškem ali kakem drugem jeziku, saj vsega ne bo mogoče sproti prevajati. Toda študent bo moral v svoji glavi v tujem jeziku prebrano gradivo, »prevesti« v slovenščino. Če pa bo poslušal predavanja v tujem jeziku v tem jeziku študiral in še na izpitu odgovarjal v tujem jeziku, mu tega ne bo treba in bo za slovenski jezikovni prostor izgubljen. Tak človek bo težko sodeloval s tistimi posamezniki, ki bodo še mislili po slovensko. Kako bi recimo zdravnik govoril s pacientom, kako bi mu razložil dogajanje v njegovem telesu, če je predavanja o tem poslušal v angleščini? Kako bo govoril z medicinsko sestro?
Slovenski jezik bo degradiran v jezik, primeren samo za neizobražene. Žal pa ne bo ostalo samo pri tem. Kot lahko vidimo že sedaj, mnogi ljudje, zlasti manj izobraženi in seveda mladina mešajo angleške besede v slovenski govor, ker je to bolj »cool«. To bi bil potem konec slovenščine in Slovencev. Postali bi podobni kolonialnim ljudstvom, ki so iz predzgodovine »skočili« v sodobni čas in v angleščino, v jezik nekdanjih gospodarjev.
Doslej smo ubežali in se ubranili germanizaciji in jugoslovanizaciji. Bomo tako uspešni še v tretje? Ali bomo sedaj kar sami odnehali, sedaj, ko nam nihče ne grozi z orožjem? Bomo zato, ker je globalizem v modi, napravili jezikovni in pozneje tudi nacionalni samomor?
