Božična nakupovalna zgodba
Iz prenapolnjene parkirne hiše s preozkimi nišami za sodobne avtomobile, posebno za mojega s samo dvojnimi vrati, ki se zaradi tega širše odpirajo in zato komaj zlezem iz vozila, da ne bi zadel sosednjega avtomobila, nekakšne napihnjene, (tajkunske?) ogromne, potujoče črne kočije za mrtvaške obrede, kočije, ki pogosto puščajo sledove na vratih mojega lepotca (»ah, ti fetišist tehnike in trikrake zvezde«, se zalotim v svojem snobizmu), z nakupovalno košaro hitim z drugimi, zimsko zavitimi postavami čez prehod za pešce med pravno fakulteto in Vodnikovo tržnico. Iz te stavbe prihaja moj presvitli predsednik države? Odženem misel.