Če bi Slovenija ostala brez neposrednega teritorialnega stika z odprtim morjem, bi bila Luka Koper razvojno ogrožena. Moten pomorski promet oziroma ustavljanje in pregledovanje ladij z raznoraznimi izgovori, denimo okoljevarstvenimi, bi lahko odvrnil gospodarske posle z Luko, ker bi se ladjarji začeli preusmerjati na druga pristanišča.
Na zunanjem ministrstvu so pred časom v okviru strateških analiz razpravljali o tem, zakaj je v interesu Hrvaške Sloveniji preprečiti teritorialni stik z odprtim morjem. Presodili so, da je Hrvaški, ki zadnjih letih razvija pristanišče na Reki (modernizira železniško povezavo do Madžarske, gradi avtoceste) Koper s pristaniščem v napoto. Za hrvaško politiko je Slovenija tudi tekmica na območju nekdanje SFRJ, zato si jo želi strateško podrediti.Če bi Slovenija ostala brez neposrednega teritorialnega stika z odprtim morjem, bi bila Luka Koper razvojno ogrožena. Moten pomorski promet oziroma ustavljanje in pregledovanje ladij z raznoraznimi izgovori, denimo okoljevarstvenimi, bi lahko odvrnil gospodarske posle z Luko, ker bi se ladjarji začeli preusmerjati na druga pristanišča. Hrvaška v prizadevanjih, da postane dominantna sila na območju nekdanje Jugoslavije, že več let načrtno izpodriva naša podjetja iz BiH, si podreja Črno goro (zato se postavlja za promotorja njene samostojnosti) …
Res je, v normalnih razmerah je malo verjetno, da bi južna soseda zaradi svojih posebnih interesov blokirala ali ovirala plovbo v Koper, saj je pravica svobodne plovbe urejena z mednarodno konvencijo o pomorskem mednarodnem pravu. Toda to velja le, če bi bila do Slovenije benevolentna. A so izkušnje že vse od razglasitve samostojnosti bolj slabe. Poleg neverodostojnosti glede dane besede je prihajalo tudi do fizične (incidenti, po katerih so se slovenski čolni začeli umikati na sredino Piranskega zaliva) in verbalne agresivnosti. S to je povezan celo predsednik države Stipe Mesić.
Mitja Grbec, profesor mednarodnega pomorskega prava, opozarja, da ne gre le za vprašanje plovbe. Le na odprtem morju ter v okrnjeni obliki v izključni ekonomski coni drugih držav Slovenija uresničuje komunikacijske pravice, ki poleg svobode plovbe, torej bistveno ugodnejšega režima plovbe, kot je neškodljivi prehod v teritorialnem morju, pomenijo tudi svobodo preleta ter pravico do polaganja podvodnih kablov in cevovodov. Če stika z odprtim morjem ne bi bilo in bi imela Slovenija le pravico do neškodljivega prehoda, bi bile te svoboščine prekinjene. Za Luko Koper bi to pomenilo, da bi imela Hrvaška v svojem teritorialnem morju veliko večje pristojnosti nad ladjami, ki plujejo v pristanišče, kot denimo v svoji izključni ekonomski coni, da o klasičnem odprtem morju ne govorimo.
Hrvaška bi lahko sprejemala zakone, na primer glede varstva pred onesnaženjem in varstva na morju. Če bi menila, da tak neškodljivi prehod ogroža mir in varnost, bi ga lahko tudi preklicala. Grbec je zato prepričan: čeprav v severnem Jadranu že obstaja shema ločene plovbe, ne zmanjšuje pomena teritorialnega stika Slovenije z odprtim morjem.