Prijavljeni ste kot
26. maj. 2014
Ustanovni kongres stranke, ki jo je napovedal pravnik Miro Cerar, bo prihodnji ponedeljek v Ljubljani. Kot je za STA zatrdil Cerar, je edini kandidat za predsednika. Dobil je tudi že nekaj namigov o koristnosti povezovanj, a vsaj do kongresa o tem ne želi govoriti. Po volitvah pa bodo povezovanja strank zaradi volilnega sistema neizogibna, meni.
Antenna Group je imenovala Marijana Jurenca za generalnega direktorja podjetja Antenna TV SL, ki izdaja televizijski kanal Planet TV. Jurenec je soustanovitelj in nekdanji generalni direktor medijske hiše Pro Plus, ki med drugim upravlja televizijska programa Pop TV in Kanal A, na tem mestu pa je nasledil Petro Šušteršič.
Nesporne zmagovalke evropskih volitev v Sloveniji so t. i. desnosredinske stranke, stranke dosedanje vladne koalicije pa popolne poraženke, pravi Matej Makarovič z novogoriške Fakultete za uporabne družbene študije. Med drugim ugotavlja, da t. i. levi blok že vsaj od leta 2008 dalje "stavi na vsakih volitvah na druge stranke in zavrže prejšnje".
SLS s pozivanjem volilnega telesa, naj preferenčni glas na evropskih volitvah namenijo osmemu na listi Francu Bogoviču, po mnenju slednjega ni kršila dogovora z NSi. Na volitvah pač ne morejo zmagati vsi, pravi. Medtem predsednica NSi Ljudmila Novak razume kritike drugega na listi Aleša Hojsa, a po njenem mnenju zdaj ni čas za razhajanja.
25. maj. 2014
Gregor Virant je odstopil z mesta predsednika DL. Svojo odločitev je naznanil po objavi začasnih uradnih delnih izidov rezultatov volitev v Evropski parlament, po katerih je DL dobila 1,12 odstotka glasov volivcev. Odstop je po njegovih besedah edina logična poteza.
Da je SDS zmagovalka evropskih volitev v Sloveniji in da v Bruselj odhajajo trije poslanci iz njenih vrst, kažejo tudi začasni uradni delni izidi Državne volilne komisije. Skupni listi NSi in SLS sta pripadla dva mandata, po enega evropskega poslanca pa so dobile liste Verjamem, DeSUS in SD. Volilna udeležba je bila 24,08-odstotna.
V Opera baru, kjer sta volitve pričakali vodstvi NSi in SLS, smo najprej opazili podpredsednika NSI Aleša Hojs. Bil je zaskrbljen, ker je bil, kot je vse kazalo, čeprav drugopostavljeni na skupni listi ob mandat.
Na sedežu socialnih demokratov na Levstikovi ulici v Ljubljani ob objavi rezultata vzporednih volitev sicer niso izobesili bele zastave za predajo, toda bitko so nedvomno izgubili. Predvsem po zaslugi predsednika stranke Igorja Lukšiča, ki je nastopil kot nosilec liste na evropskih volitvah, potem pa ga je s preferenčnimi glasovi premagala celo dosedanja evropska poslanka SD Tanja Fajon. Za vsakega spodobnega liderja stranke takšen izid (samo en poslanski mandat) lahko pomeni le eno - čimprej na izredni kongres in preveriti, ali sploh še uživa zaupanje v stranki, ali pa mesto prvaka prepustiti bolj priljudnemu politiku z več karizme.
Podpredsednik NSi Aleš Hojs, ki je na evropskih volitvah kandidiral kot drugi na listi NSi in SLS, je razočaran, saj mu izidi vzporednih volitev ne obetajo mandata. A kot pravi, mu je bilo že sredi kampanje jasno, da je njegova izvolitev skoraj nemogoča. Če izide primerja z zadnjimi volitvami, je težko govoriti o uspehu skupnega projekta, dodaja.
Predsedniku in nosilcu liste SNS Zmagu Jelinčiču se, kot kažejo rezultati vzporednih volitev, ne bo uspelo prebiti v Evropski parlament. Glede na rezultate vzporednih volitev Jelinčič ocenjuje, da se Sloveniji piše še bistveno slabše, kot se nam je doslej. "Še bolj bomo poklekali, še bolj kimali gospodom v Evropi," je dejal v odzivu za STA.
Stranka PS je na današnjih volitvah po rezultatih vzporednih volitev sodeč ostala brez poslanca v Evropskem parlamentu. Njen predsednik Zoran Janković je z doseženim kljub temu zadovoljen in napoveduje, da bodo na predčasnih parlamentarnih volitvah dosegli povsem drugačen rezultat.
Če bi bile danes tudi parlamentarne volitve, bi - prav tako kot na evropskih volitvah - prepričljivo zmagala SDS, za katero bi glasovalo dobrih 25 odstotkov volivcev, kaže anketa, ki jo je ob vzporednih volitvah izvedla Mediana. Na drugo mesto bi se z enajstimi odstotki uvrstila stranka Mira Cerarja, sledili bi DeSUS in stranka Igorja Šoltesa.
Prvak SDS Janez Janša je ob današnjih izidih volitev v Evropski parlament v izjavah za medije izpostavil veliko razdrobljenost glasov med veliko število strank. Če se bo to zgodilo tudi na naslednjih državnozborskih volitvah, je namreč to slab obet za sestavljanje trdne vladne koalicije. Rešitev Janša vidi v spremembi volilnega sistema.
Zmagovalka evropskih volitev v Sloveniji je SDS, ki ji bodo v Evropskem parlamentu pripadli trije mandati, kažejo izidi vzporednih volitev, ki jih je za TV Slovenija in POP TV pripravil inštitut Mediana. Sledi lista NSi in SLS z dvema mandatoma, po enega evropskega poslanca pa naj bi dobile liste Verjamem, SD in DeSUS.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se je odprlo medijsko središče, v katerem novinarji lahko spremljajo volitve slovenskih predstavnikov v Evropski parlament. Akreditiranih je okoli 175 tujih in slovenskih novinarjev, so za STA pojasnili na Uradu vlade za komuniciranje.
DZ se bo v torek na izredni seji lotil tretje obravnave novele zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka in zakona o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov. Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu bo imela v četrtek kar tri seje. Pričali bodo Rok Praprotnik, Anton Rop, Franc Križanič in Danilo Grašič.
Tipično se za pojasnitev neskončno dolge slovenske privatizacije uporabljajo ti argumenti: neskončni spopad za nacionalni interes, nikoli ustrezna cena na svetovnih in nična kredibilnost slovenske politike na mednarodnih finančnih trgih. Resnici na ljubo je zadnji argument še najbolj resničen, ampak problem tega argumenta je, da ga je moč slišati le tu in tam, saj prva dva strogo dominirata v slovenskem javnem prostoru. Ker smo že navajeni, da slovenski javni prostor ustvarjajo interesne skupine, vedno lačni rentniki in njihovi plačanci, je jasno, da moramo resnične razloga za neskončno dolg proces privatizacije poiskati drugje.
Na današnjih volitvah slovenskih predstavnikov za Evropski parlament je do 16. ure po podatkih okrajnih volilnih komisij glasovalo 16,03 odstotka volilnih upravičencev oziroma 274.117 volivcev, vpisanih v volilni imenik, je v izjavi za medije povedal namestnik predsednika Državne volilne komisije (DVK) Peter Golob.
