Imamo podivjane otroke brez manir in vrednot, a ljudje si vijejo roke zaradi mobilcev v šolah
Nazaj v prihodnost ali v originalu Back to The Future je kultni ameriški film iz leta 1985, v katerem glavni lik potuje v časovnem stroju, ki je videti kot preurejeno vozilo DeLorean, tega pa poganja plutonij. V osemdesetih letih se je zdelo povsem realno, da bo nekega dne časovni stroj obstajal, in tak lik se pojavlja v številnih upodobitvah. Z ostalim tehnološkim razvojem je enako.
Politika je kot nov obvezni predmet uvedla informatiko in digitalne tehnologije ter omejila uporabo elektronskih naprav v šolskem prostoru – a otroci, ki so mobilce dobili že v vrtcu, so se že davno digitalno opismenili.
V realnosti se spopadamo (tudi) s povsem podivjanimi otroki, brez osnovnih človeških manir in vrednot, a ministrstvo in posamezniki si vijejo roke zaradi uporabe mobilnih telefonov.
Hujši problem je pomanjkanje bontona: ne boste verjeli, koliko otrok v devetletki ne ve, da je vrtanje po nosu gnusno, da moramo na stranišču školjko pokriti s pokrovom, da ne kihamo ali zehamo drugim v obraz, da ne prdimo v razredu.