Makarovič: Levica na vsakih volitvah stavi na druge stranke in zavrže prejšnje

Po Makarovičevih besedah je bila ponudba na tokratnih volitvah precej raznolika in razpršena, pri čemer množica manjših strank, med katerimi so se glasovi razpršili, ni bila samo izrazito leva. Tudi temu lahko pripišemo izgubo nekaj odstotkov za pomladne stranke glede na prejšnje volitve, je dejal za STA.

Vendar, kot dodaja, to nikakor ne spremeni dejstva, da so t. i. desnosredinske stranke zmagovalke teh volitev. SDS je praktično ponovila svoj prejšnji rezultat, dosegla bistveno prednost pred tekmeci in je v vsakem primeru nesporna zmagovalka volitev: "Dovolj je samo pomisliti na dejstvo, da bo imela tri poslance, medtem ko bodo imele vse ostale uvrščene stranke le po enega."

Kar pa zadeva skupni nastop NSi in SLS, se je po Makarovičevi oceni ta nesporno bolj izplačal SLS, ki bi bila brez tega sodelovanja skoraj gotovo brez poslanca. NSi pa bi morda - a poudarja, da zgolj morda - lahko dobila dva brez SLS. Preferenčni glasovi so, pravi, v tem primeru pomenili tudi izbiro med strankami, na kar je NSi verjetno nekoliko pozabila in se preveč zanašala na samoumevost prvotnega vrstnega reda.

"Mislim, da bodo v NSi v resni dilemi, ali sodelovanje nadaljevati ali ne. Zelo očitno je, da njihovi predstavniki kakšnega velikega navdušenja nad izidom niso kazali," odgovarja na vprašanje o možnosti skupnega nastopa omenjenih dveh strank na parlamentarnih volitvah glede na izkušnjo s teh volitev. Tako ugotavlja, da se verjetno pomladnim strankam še najbolj izplača nastopati z ločenimi listami, a se hkrati že pred volitvami dogovoriti o sodelovanju.

Na levici je po Makarovičevem mnenju relativni uspeh liste Verjamem treba pripisati predvsem izrazitemu nezadovoljstvu samih levih volivcev z dosedanjimi vladajočimi strankami. Opozarja, da "gre za ponavljanje vzorca, ki ga lahko opazujemo že vsaj od leta 2008 dalje, to je, da t. i. levi blok stavi na vsakih volitvah na druge stranke in zavrže prejšnje".

V primeru SD pa je po njegovi oceni osebni poraz voditelja še izrazitejši od poraza stranke, saj se v Sloveniji še ni zgodilo, da bi dali volivci prednost drugi kandidatki pred predsednikom njene stranke. Nezaupnica, ki jo je v svojih vrstah dobil Lukšič, je po njegovih besedah tako še veliko hujša in bolj ponižujoča od tiste, ki jo je pred tem vendarle v ožjem krogu dobila Bratuškova, in je to skoraj gotovo začetek konca njegove politične kariere.

Odločitev Gregorja Viranta, da zaradi slabega volilnega izida odstopi, pa je po Makarovičevih besedah najbrž še najbolj posledica njegovega spoznanja, "da za njegovo stranko ni več upanja in se mu s tem preprosto ne izplača več ukvarjati". Gre za zaključeno zgodbo in niti ni več posebno bistveno, kdo bo njen prihodnji voditelj, dodaja.

Sicer pa opozarja, da iz izidov evropskih volitev v direktnem smislu ni mogoče delati kakšnih napovedi za parlamentarne volitve, saj je struktura volivcev na državnozborskih volitvah navadno drugačna. So pa evropske volitve vseeno sporočilo, ki kažejo na očitno razočaranje nad dosedanjo vlado v odstopu in nagibajo tehtnico nekoliko bolj v prid dosedanje opozicije.