Na trojnem referendumu so volivci prvaku SDS Janezu Janši prisolili trikratno klofuto, saj je vse po vrsti izgubil, dva celo z več kot 60-odstotno potrditvijo zakonov, na nobenega ni uspel pripeljati niti petine volilnih upravičencev, ki so potrebni za kvorum. Potem ko nam je povzročil okoli 4,8 milijona evrov stroškov, pa jo je še pred razglasitvijo rezultatov ocvrl v tujino, najverjetneje spet na počitnice.

Po novem, letos že tretjem porazu slovenske desnice, je prvak NSi Matej Tonin na facebooku ugotavljal, da na referendumih ni šlo za vsebinsko odločanje volivcev: »Ljudje so se ponovno odločali zgolj ZA ali PROTI politiki, ki jo pooseblja Janez Janša.«

Skoraj na koncu supervolilnega leta smo. Referendumi so prišli na vrsto na koncu, ko se je – tako je bilo videti glede na lokalne volitve – krivulja volilne udeležbe začela spuščati. Janez Janša kot prvi pobudnik referendumov je računal na višji mobilizacijski potencial volivcev stranke SDS, ki bi prišel do izraza ob nižji udeležbi. Kar se ni uresničilo.

Po tekmi svetovnega prvenstva med Marokom in Belgijo, ki so jo presenetljivo dobili Maročani, je v središču Bruslja prišlo do navijaških neredov, ki so povzročili opustošenje. Navijači so razbijali izložbe, metali zažigalne naprave in zažigali avtomobile, poroča AFP, ki pa ne navaja nacionalnosti navijačev. Drugi viri izpostavljajo, da so nemire povzročili maroški navijači.

Predsednica SD Tanja Fajon je zadovoljna z rezultatom današnjih referendumov, sporočilo ljudi je po njenem mnenju, da koalicija in vlada pod vodstvom Roberta Goloba uživata zelo močno zaupanje. Čas bi bil, da tudi opozicija sprejme, da ni čas za blokade, ampak da bi lahko sodelovali pri dobrih zakonih, je dejala v izjavi ob objavi neuradnih izidov.

Predsednica DZ in podpredsednica Svobode Urška Klakočar Zupančič je zvečer izrazila veselje, da živi v državi, kjer so se ljudje izrekli za demokracijo in svobodo. Prvi delni neuradni izidi namreč kažejo, da bodo spremembe zakonov o RTVS, dolgotrajni oskrbi in vladi potrjene na referendumih. Po štabu koalicije se je razlegel vzklik 3 krat za.

Referendumska kampanja pred današnjimi referendumi o zakonih o vladi, RTVS in dolgotrajni oskrbi je bila dobra, je pa "imela nekatere zanimive vložke", je dejal premier Robert Golob ob oddaji glasu danes popoldan na volišču v Kromberku pri Novi Gorici.

Volivci so na nedeljskem referendumskem glasovanju prižgali zeleno luč zakonom o vladi, o RTVS in o dolgotrajni oskrbi. V koaliciji so prepričani, da so s tem izrekli zaupnico vladi in nezaupnico opoziciji. V SDS, pobudnici referenduma, pa so ob rezultatih ocenili, da so bili volivci zavedeni in da se niso celoti zavedali vsebine svojih odločitev.

V slabi četrtini slovenskih občin bodo morali volivci župana izvoliti v drugem krogu. Posebej napeto bo v Celju, kjer se lahko zgodi koprski scenarij izpred štirih let, ko je bila volilna udeležba višja, na koncu pa je izzivalec premagal dolgoletnega župana.

Arhitekt Matija Kovač se bo v nedeljo pomeril z aktualnim celjskim županom Bojanom Šrotom. Prepričan je, da bo v drugem krogu dobil še višjo podporo.

Ob stoti obletnici Mussolinijevega prevzema oblasti v Italiji smo se pogovarjali z zgodovinarjem mlajšega rodu dr. Maticem Batičem, znanstvenim sodelavcem Študijskega centra za narodno spravo. Obrazložil je, zakaj pri fašizmu ne gre za poskus vračanja nazaj, temveč za revolucionarni poskus oblikovanja alternativne modernosti.

Ivan Simič je lep, pameten in duhovit. Uspešno parira sogovornici. Intervjuja ni želel, a je popustil. Medijev ne mara, storili so mu ogromno krivic. Rad ima mir, v pisarni, kjer se predaja davčnim strastem. Večkrat je vodil davkarijo, slovensko in srbsko. Letos je častno odstopil, ko je vajeti vlade prevzel Robert Golob. Četudi se bo slednjemu kolcalo po njegovem znanju, se vrnil ne bo.

Peter Podlunšek je še eden od dobaviteljev zdravstvu, ki s svojo firmo Medicop s sedežem v Prekmurju služi na desetine milijonov evrov s posli s slovenskim javnim zdravstvom. Podjetnik se ukvarja tudi z adrenalina polnim akrobatskim letalstvom, za katerega pravijo, da je eden od najdražjih športov na svetu.

Donald Trump bo še tretjič kandidiral za predsednika ZDA. Na poti do Bele hiše bo moral na strankarskih volitvah najprej premagati svoje republikanske tekmece. Njegov najresnejši tekmec bo morda floridski guverner Ron DeSantis. Ta zazdaj še ni javno povedal, ali bo kandidiral že za volitve 2024 ali pa bo počakal na leto 2028.

Anže Logar je lahko vse, pravi predsednik SDS Janez Janša, njegova prihodnost je svetla, a mora s svojim politični kapitalom ravnati načelno. Kaj je imel s tem v mislih? Gotovo je bilo v Logarjevih nastopih kot predsedniškega kandidata precej pragmatizma in zato manj načelnosti.

Stranka Gibanje Svoboda ne bo več uporabljala družbenega omrežja Twitter. Po njihovih navedbah se je sprevrgel v družbeno omrežje, ki so ga določene skupine zlorabile za poglabljanje polarizacije, širjenje lažnih novic, manipulacij, diskreditacij, žalitev in sovražnega govora, pri tem pa nočejo več sodelovati, so sporočili.

Ena od nujnih stvari, katerih bi se morala resno lotiti vlada Roberta Goloba, je tudi reševanje romske problematike posebej na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Težave se tam z leti ne odpravljajo, pač pa se zaradi rasti romske populacije ob hkratnem ohranjanju škodljivih vzorcev stopnjujejo.

Državljani bodo na današnjem trojnem referendumu odločali o usodi zakonov o vladi, o RTVS in o dolgotrajni oskrbi. Ob 7. uri se bo po državi odprlo več kot 3000 volišč, na katerih bo imelo 1,7 milijona volilnih upravičencev priložnost, da se izreče o uveljavitvi omenjenih zakonov. Volišča bodo odprta do 19. ure, do tedaj velja volilni molk.

O predsedniških volitvah smo v bistvu že domala vsi vse povedali. Zanimiva je morda le še statistika: v prvem krogu so levi in sredinsko levi kandidati dobili 538 tisoč glasov, v drugem je za N. Pirc Musar glasovalo dobrih 480 tisoč volivcev. Desna kandidata sta v prvem krogu dobila 334 tisoč, za A. Logarja pa je v drugem krogu glasovalo dobrih 411 tisoč volivcev.