Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je pred dvema mesecema dejala, da je nacionalni program za Rome za obdobje 2021 do 2030, ki ga je lani sprejela prejšnja vlada, dober, vendar se žal ne izvaja. V nedavno objavljenem članku smo razkrili, da si na ministrstvu za delo in ministrstvu za pravosodje žal še naprej zatiskajo oči pred socialno bombo na jugovzhodu Slovenije. Težave se z leti ne odpravljajo, pač pa se zaradi rasti romske populacije ob hkratnem ohranjanju škodljivih vzorcev stopnjujejo.
Redkokateri državni dokument vsebuje pripoznanje dejanskega stanja in stvari, s katerimi se sooča večinsko prebivalstvo okoli romskih naselij v jugovzhodni Sloveniji. Omenjeni Nacionalni program za Rome, sprejet decembra lani, je pri tem svetla izjema. Vsebina je posebej pomenljiva za tiste na levem političnem polu, ki venomer ponavljajo mantro o diskriminaciji Romov.
Tako se v omenjenem dokumentu naštevajo naslednji prekrški in kazniva dejanja značilna za romska naselja v jugovzhodni Sloveniji:
-kršitve javnega reda in miru s predvajanjem glasne glasbe (romske zabave – rojstni dnevi, krsti otrok, druga praznovanja);
-meddružinski spori (velikokrat na javnih krajih – bencinski servisi, trgovski kompleksi, zdravstvene ustanove …), ki imajo za posledico tudi hujše kršitve javnega reda in miru ter kazniva dejanja. Odsotnost ustrezne kaznovalne politike izrazito negativno vpliva na preprečevanje in ponavljanje nasilnih kaznivih dejanj;
-streljanje z orožjem v romskih naseljih ob najrazličnejših praznovanjih (tudi z ogrožanjem splošne varnosti in premoženja). Policija opozarja, da je učinek preventivnih dejavnosti slabši tudi zaradi primerov zavrženja kazenskih ovadb na tožilstvih in oprostilnih sodbah;
-begi oziroma odhodi otrok in mladoletnic od doma v druga romska naselja;
-porast nasilja v družini (policija poudarja, da število primerov narašča, saj storilci storijo ta kazniva dejanja pod vplivom alkohola in prepovedanih drog);
-kazniva dejanja oderuštva – v romski skupnosti je zelo prisotno in akutno posojanje denarja za oderuške obresti in izkoriščanje socialnega položaja tistih, ki imajo manj;
- različne oblike ustrahovanj in izsiljevanj zaposlenih (!) v zdravstvenih domovih, CSD-jih, izobraževalnih ustanovah, na občinah in drugje. Največ teh kršitev je prisotnih zaradi medsebojnih sporov in pričakovanja po takojšnji oskrbi, posamezni storitvi in drugih vzrokih za dosego koristi posameznikov;
- problematika uživanja in preprodaje prepovedanih drog v romskih naseljih – v zadnjem času je zaznan očiten porast uživanja in preprodaje prepovedanih drog ter drugih psihoaktivnih snovi. Obstajata bojazen in splošna nevarnost za ljudi in premoženje, kot na primer v primerih streljanja z orožjem teh posameznih Romov ob uživanju trdih prepovedanih drog v kombinaciji s čezmernim uživanjem alkohola;
- problematika črnih gradenj in nasilne prilastitve zemljišča. Ker se nelegalna romska naselja večajo, to pomeni sociološko varnostno vprašanje in težavo pri delu policije in drugih ustanov (leta 1984 je bilo v romskem naselju Žabjak - Brezje pri Novem mestu približno 220 Romov, danes jih na tem območju živi približno 900);
- okoljevarstvena problematika (kurjenje ovojev električnih vodnikov in najrazličnejših odpadkov, nelegalno zbiranje in skladiščenje odpadnih surovin in tako dalje). Gre za pomembno vprašanje splošne varnosti, saj so nekatera naselja na vodovarstvenih območjih in morebitno pronicanje odpadnih olj v podtalnico povzroča nevarnost;
-problematika potepuških živali (nelastniški in zapuščeni psi, ki pomenijo nevarnost za zdravje prebivalcev in vseh, ki izvajajo dejavnosti v romskih naseljih). Odlovi potepuških in nelastniških psov, cepljenja in čipiranja se redko izvajajo, saj je to za lokalne skupnosti velik strošek (samo v romskem naselju Žabjak - Brezje je več kot 300 psov);
-neobiskovanje šolskega pouka – veliko otrok, ki ne obiskuje šolskega pouka, izvaja beračenje ali kakšne druge oblike kršitev. Policija sodeluje z osnovnimi šolami in podaja predloge drugim prekrškovnim organom zaradi kršitev Zakona o osnovni šoli, kar pa nima učinka, saj šolski inšpektorat zaradi smotrnosti postopkov večinoma ne uvede prekrškovnih postopkov (po oceni nekega župana z območja jugovzhodne Slovenije v njihovi občini zgolj en romski otrok v na vsakih pet let zaključi osnovno šolo).