Hrvaška vlada je sprejela spremembe zakona o hrvaškem državljanstvu, s katerimi nameravajo olajšati pridobitev državljanstva za pripadnike hrvaškega naroda v drugih državah ter hrvaške izseljence in njihove potomce. Iz pogojev za pridobitev državljanstva so med drugim izločili znanje hrvaškega jezika.

Italijanski notranji minister Matteo Salvini je v torek branil novo strožjo zakonodajo o migracijah, zaradi katere bi lahko po oceni kritikov na tisoče prosilcev za azil ostalo na cesti, ker bi izgubili svoje mesto v namestitvenih centrih. Po oceni Salvinija nudi zakonodaja "več pravic pravim beguncem", poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Vodstvi NSi in zveze društev upokojencev, ki sta se danes pogovarjali o problematiki pokojninskega sistema, se strinjata, da je treba sprejeti rešitve za boljši gmotni položaj upokojencev. Zveza želi v nekaj letih doseči zvišanje minimalne pokojnine za 40 let dela na 630 evrov. NSi podpira predloge rešitev, ki jih je pripravila zveza.

Vlada je v DZ poslala predlog spremembe zakona o odškodninah za izbrisane, po katerem odškodnine, ki jih izbrisani terjajo v sodnih postopkih, ne bi bile več omejene, bi pa bile omejene zamudne obresti. Predlaga, da ga DZ sprejema po nujnem postopku. Predlog je posledica sodbe ustavnega sodišča, ki je razveljavilo člen o omejevanju odškodnin.

Avstrija zaostruje pogoje za državno socialno pomoč. V skladu z novimi pravili bodo morali upravičenci do azila najprej dovolj dobro govoriti nemško in dokazati svojo željo po integraciji v družbo, šele nato pa bodo upravičeni do celotne socialne pomoči, je pojasnila avstrijska vlada. Združeni narodi so do predloga kritični.

Avstrijska vlada je na včerajšnji seji sprejela številne zakonske predloge, ki jih bo še letos obravnaval parlament. Med drugim tudi predlog zakona o prepovedi skrajnih simbolov, ki je bil razširjen, tako da bodo v prihodnje med drugim prepovedani tudi simboli hrvaških ustašev.

DZ se bo danes sestal na izredni seji, da bi se seznanil s predlogom poslanske skupine SDS za vrnitev stopenj davka na dodano vrednost (DDV) na raven izpred krize. Izredno sejo so zahtevali poslanci koalicije, da bi se lahko DZ na redni novembrski seji ukvarjal že z vladnim predlogom novele zakona o davku na dodano vrednost.

Odpadno embalažo in odpadne sveče bi lahko na podlagi interventnega zakona, ki je od petka v javni obravnavi, začeli odvažati v začetku februarja, je danes pojasnil minister za okolje in prostor Jure Leben. Do takrat pa želi država urediti začasno skladiščenje teh odpadkov na ustreznih površinah.

Poslanska skupina SDS je v DZ znova vložila predlog novele zakona o davku na dodano vrednost, s katerim želi stopnji davka na dodano vrednost (DDV) vrniti na predkrizno raven. Predlagajo vrnitev splošne stopnje DDV na 20 odstotkov in nižje stopnje DDV na 8,5 odstotka, ob tem pa še uvedbo druge nižje stopnje, v višini pet odstotkov.

Vlada bo danes predvidoma obravnavala predlog ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja za razrešitev generalnega direktorja policije Simona Veličkega. Na dnevnem redu je tudi predlog novele zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki predvideva umik masovnega avtomatičnega informativnega izračuna za letne pravice iz javnih sredstev.

Celjsko okrožno sodišče je odločilo, da mora Abanka razlaščenima kupcema podrejenih obveznic Banke Celje vrniti vplačani znesek skupaj z obrestmi, poroča Delo. Sodba še ni pravnomočna, saj se je Abanka nanjo pritožila.

V stranki NSi pričakujejo, da bo nova vladna koalicija podprla njihove predloge štirih zakonov, ki so jih vložili v DZ. "Te rešitve so bile v času pogajanj naše zahteve za vstop v koalicijo. Zdaj pa naj naši nesojeni partnerji pokažejo, ali so s podporo rešitvam takrat mislili resno," je na novinarski konferenci dejal poslanec Jernej Vrtovec.

Svet stranke NSi je včeraj odločil, da bodo vložili paket zakonov, ki bodo omogočali izboljšanje poslovnega okolja. Tako se odzivajo na določila v koalicijski pogodbi na področju davkov. "Z vložitvijo teh zakonov v proceduro bomo pomagali koaliciji, da se izvije iz primeža slabe koalicijske pogodbe," je za STA povedal predsednik NSi Matej Tonin.

Rdeči križ Slovenije (RKS) mora del sredstev za gradnjo Hotela Arija, ki jih je že plačal glavnemu izvajalcu Vegradu, zaradi izgubljenih tožb ponovno plačati še njegovim podizvajalcem. Glavni odbor RKS je zato obravnaval prejeto ponudbo banke za najem dodatnega kredita za poplačilo tožb v skupni višini tri milijone evrov, so sporočili iz RKS.

Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, po katerem se je ta uporabljal retroaktivno za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo oz. po 1. januarju 1990. Odločilo je, da ta omogoča nedopustno povratno uporabo zakona za obdobje pred njegovo veljavnostjo.

DZ je z 59 glasovi za in 11 proti danes sprejel zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB. Zakon določa, da se iz sklada za nasledstvo NLB povrne finančna vrednost, če pride do prisilnih izvršb na premoženje NLB na Hrvaškem. Večina poslancev je soglašala z zaščito naložbe, sprejemu zakona so nasprotovali v Levici in SNS.

V Turčiji so danes prenehale veljati izredne razmere, ki so jih uvedli po spodletelem državnem udaru leta 2016. Izredne razmere, ki jih je predsednik države Recep Tayyip Erdogan razglasil 20. julija 2016, so prenehale veljati ob 1. uri po lokalnem času, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

DZ bo danes na izredni seji odločal o predlogu zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB. Z njegovim sprejemom se mudi, saj je pomemben v luči načrtovane letošnje prodaje vsaj polovice NLB in pri tem dosežene cene.

Skupni odbor DZ bo danes odločal o predlogu zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB. Če mu bo prižgal zeleno luč, bo DZ o njem odločal v četrtek. Sprejem zakona poteka po nujnem postopku, saj je pomemben v luči načrtovane letošnje prodaje vsaj polovice NLB in pri tem dosežene cene.

Vlada je včeraj kot skupščina SDH upravi holdinga naložila, naj ponovno začne postopke za prodajo NLB. Ta naj se izvrši po metodi javne ponudbe delnic (IPO) s ciljem, da se do konca tega leta proda najmanj 50 odstotkov plus eno delnico, preostali del do 75 odstotkov minus ene delnice pa do konca prihodnjega leta, je razvidno iz objave na Ajpesu.