Nemška kanclerka Angela Merkel je po koncu prvega dne zasedanja voditeljev članic EU v Bruslju danes dejala, da je bila razprava z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom glede zakona v povezavi s homoseksualnostjo v izobraževalnem sistemu na Madžarskem "polemična, a zelo iskrena".

Madžarski premier Viktor Orban je danes ob prihodu na vrh Evropske unije zavrnil možnost, da bi umaknil zakon, ki za mladoletne prepoveduje izobraževalne programe in vsebine o homoseksualnosti in transseksualnosti. Poudaril je, da ne gre za zakon o homoseksualcih, ampak o pravicah otrok in staršev. Označil se je za borca za pravice homoseksualcev.

Ameriški predsednik Joe Biden je včeraj na novinarski konferenci po vrhu Nata opozoril, da so demokratične vrednote zavezništva napadene. "Rusija in Kitajska skušata v našo čezatlantsko solidarnost zabiti klin," je opozoril.

Premier Janez Janša meni, da je zavezništvo nekaj, kar deluje v obe smeri, in tudi Slovenija mora pri doseganju ciljev glede obrambnih izdatkov v okviru Nata opraviti domačo nalogo. Slovenija bo lahko na podlagi sprejetih ukrepov povečala zmogljivosti lastne obrambe in bo sposobna sodelovati s partnerji v okviru Nata, je dejal danes v Bruslju.

Voditelji članic zveze Nato bodo danes v Bruslju sprejeli niz odločitev za okrepitev zavezništva pri spoprijemanju z izzivi, kot so Kitajska, Rusija in podnebne spremembe. ZDA bo prvič zastopal Joe Biden. Ključno bo osvežiti zavezanost čezatlantski enotnosti in učvrstiti vez, ki se je v času Donalda Trumpa močno skrhala.

Razprava o Belorusiji je pokazala, da EU trdno stoji za svojimi vrednotami. V svobodi beloruskega novinarja Romana Protaseviča je združen ves naš napor za to, da v Belorusiji pride do sprememb na bolje in da se "teroristični akti", kot je bila ugrabitev evropskega letala, v prihodnje ne bodo dogajali, je v Bruslju danes dejal premier Janez Janša.

Voditelji članic EU so včeraj v Bruslju pozvali k prepovedi prometa v zračnem prostoru EU za beloruska letala in uporabo evropskih letališč. Prav tako so pozvali letalske družbe v EU, naj se izogibajo preletom nad Belorusijo, in se zavzeli za takojšnjo izpustitev beloruskega novinarja Romana Protaseviča.

Predsednik republike Borut Pahor je ocenil, da je bil današnji vrh procesa Brdo-Brioni ob 10. obletnici pobude uspešen, a zelo zahteven. Kot je dejal, v skupni izjavi, ki so jo sprejeli na Brdu pri Kranju, pozivajo EU, naj vidi Zahodni Balkan kot celoto in ne samo kot posamične države. V dokumentu sicer ni omenjeno nasprotovanje spreminjanju meja.

Evropski socialni model je bistvena sestavina evropskega načina življenja, vendar so pred nami veliki tehnološki izzivi, ki zahtevajo spremembe v izobraževalnem sistemu in vseživljenjsko učenje, je dejal premier Janez Janša, ki se je v portugalskem Portu včeraj udeležil neformalnega vrha voditeljev EU.

Ameriški predsednik Joe Biden je na washingtonski virtualni podnebni vrh, ki bo 22. in 23. aprila, povabil tudi predsednika Rusije in Kitajske, Vladimirja Putina in Xi Jipinga. ZDA upajo, da bo vrh pospešil prizadevanja za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Biden je sicer Putina nedavno označil za "morilca", za Xija pa je dejal, da nima nit ene "demokratične kosti" v telesu.

Resnost razmer ob pojavu novih sevov virusa terja natančnejšo opredelitev najbolj tveganih predelov v EU, zato Evropska komisija predlaga uvedbo nove kategorije "temno rdečih" območij, kjer naj bi bila vsa nenujna potovanja močno odsvetovana, je povedala predsednica komisije Ursula von der Leyen po virtualnem vrhu EU.

Voditelji članic EU so danes v Bruslju po maratonskih pogajanjih le dosegli dogovor o krepitvi cilja za zmanjšanje izpustov do leta 2030 s sedanjih 40 na najmanj 55 odstotkov glede na leto 1990. Razlog za neprespano noč je Poljska, ki je zaradi močne odvisnosti od premoga zahtevala trdna zagotovila glede finančne pomoči pri zelenem prehodu.

Voditelji članic EU so včeraj v Bruslju potrdili kompromis, ki odpravlja madžarsko in poljsko blokado svežnja za okrevanje v vrednosti 1824 milijard evrov. Bistvo kompromisa je zamik uporabe pogojevanja evropskih sredstev z vladavino prava do odločitve Sodišča EU o zakonitosti tega ukrepa.

Voditelji članic EU so danes v Bruslju podprli sankcije proti Turčiji na podlagi pravnega okvira, vzpostavljenega novembra lani, ki omogoča ukrepanje proti posameznikom in podjetjem, odgovornim za nezakonito vrtanje nafte in plina v ciprskem morju.

Voditelji članic EU so se v četrtek na virtualnem zasedanju v senci blokade svežnja za spoprijem Evrope s pandemijo novega koronavirusa zavzeli za še tesnejše usklajevanje v boju proti covidu-19, zlasti pri izvajanju hitrih antigenskih testov. Izpostavili so tudi dobre obete, da bi lahko prvi cepivi odobrili že v decembru.

Nemška kanclerka Angela Merkel je včeraj na vrhu EU obvestila kolege iz drugih članic, da bo poskušala v prihodnjih dneh v pogovorih s Poljsko in Madžarsko najti sprejemljivo rešitev za potrditev svežnja za okrevanje unije po pandemiji novega koronavirusa. H kompromisu je po njenih besedah pozval tudi slovenski premier Janez Janša.

Voditelji članic EU bodo danes na virtualnem zasedanju nadaljevali razpravo o usklajevanju boja proti pandemiji novega koronavirusa. Razpravljali bodo tudi o svežnju za spoprijem Evrope z gospodarskimi in socialnimi posledicami pandemije, potem ko sta Madžarska in Poljska v začetku tedna blokirali bistvena dela tega svežnja.

Voditelji članic EU obsojajo provokacije in povsem nesprejemljivo retoriko Ankare, a odločitve bodo počakale na december, je dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel po virtualnem vrhu EU. Unija želi od Turčije spoštovanje, je še poudaril Michel in obžaloval, da se Ankara doslej ni odločila za pozitivno pot.

Voditelji članic EU bodo ob vse slabši epidemiološki sliki danes na virtualnem zasedanju razpravljali o dodatnih ukrepih v boju proti pandemiji novega koronavirusa. Poudarek bo na testiranju in sledenju stikom okuženih ter na cepivih. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je voditelje pozval, naj delijo izkušnje in izmenjajo najboljše prakse.

Lažne novice v smislu zanikanja nevarnosti novega koronavirusa, ki se v Evropi širijo predvsem preko družabnih omrežij, v Sloveniji pa žal velikokrat tudi preko osrednjih medijev, silijo Evropo in posamezne države k sprejemanju ostrejših ukrepov, kot bi bili dejansko potrebni, je včeraj dejal premier Janez Janša ob prihodu na drugi dan vrha EU.