Revija Reporter
Slovenija

Janša: Slovenski osrednji mediji širijo lažne novice

STA

17. okt. 2020 6:53 Osveženo: 6:54 / 17. 10. 2020

Deli na:

Predsednik vlade Janez Janša.

Profimedia

Lažne novice v smislu zanikanja nevarnosti novega koronavirusa, ki se v Evropi širijo predvsem preko družabnih omrežij, v Sloveniji pa žal velikokrat tudi preko osrednjih medijev, silijo Evropo in posamezne države k sprejemanju ostrejših ukrepov, kot bi bili dejansko potrebni, je včeraj dejal premier Janez Janša ob prihodu na drugi dan vrha EU.

Premier je izpostavil, da je bilo prvi dan zasedanja voditeljev članic unije v Bruslju veliko govora tudi o boju proti lažnim novicam, ki se "v smislu zanikanja nevarnosti, zanikanja virusa pravzaprav, v Evropi širijo predvsem preko družabnih omrežij, v Sloveniji pa žal velikokrat tudi preko osrednjih medijev".

"To povzroča veliko škodo pri skupnem boju v evropskem in tudi nacionalnem okviru proti širjenju koronavirusa ter sili Evropo in posamezne države k sprejemanju ostrejših ukrepov, kot bi bili dejansko potrebni, če teh lažnih novic in množičnega širjenja povsem neznanstvenih in nelogičnih zanikanj v javnosti ne bi bilo," je menil premier.

Zanikanje virusa je sicer po njegovih besedah nekaj, s čimer se srečujejo povsod po Evropi. Ker je bilo spomladi razmeroma malo obolelih v mlajših starostnih kategorijah, se je preveč razširila miselnost, da je to problem samo določenih starostnih kategorij, je pa problem vseh, je poudaril.

Ob tem je opozoril, da je po Evropi na bolniških posteljah na tisoče mladih z različnimi kroničnimi boleznimi, ki so tudi na intenzivni negi, zato je nemogoče uporabiti pristop, ko se družba razdeli na ogrožene in neogrožene ter ukrepi veljajo samo za eno kategorijo.

Širjenje lažnih novic o virusu preko družabnih omrežij in medijev je tako po njegovih besedah dejanski zdravstveni problem. K temu je dodal, da so vsi njegovi kolegi in kolegice to omenjali kot problem in tudi sociološko vprašanje - glede na to, da Evropa uporablja drugačne ukrepe kot nekatere neevropske države, ki so spomladi virus uspešno zajezile.

Sedanji val covida-19 je premier izpostavil kot eno osrednjih tem tokratnega dvodnevnega zasedanja v Bruslju. Povedal je, da so vsi pozdravili nedavno potrjeno priporočilo unije o usklajevanju glede prehajanja notranjih mej v EU. Slovenija po premierjevih besedah ta priporočila upošteva že od prejšnjega meseca, ko so bila predlagana, ter se tako izogiba zastojem, kakršnim smo bili priča tudi na notranjih evropskih mejah spomladi.

Pozdravili so tudi okvirni predlog Evropske komisije glede priprav članic na cepljenje, potem ko bo na voljo cepivo proti covidu-19, je še povedal. Ta priporočila so smiselna in Slovenija jih bo dosledno upoštevala v pripravah na cepljenje, ki jih bodo izvedli v najkrajšem možnem času, upoštevajoč, da bo tudi cepivo na voljo v realnem času, je poudaril Janša.

"Cepivo bo brezplačno, tudi cepljenje proti gripi je brezplačno, tako da o tem ni nobenih dilem," je še izpostavil premier. Ob tem je dejal, da cepljenje ni posebna znanost in da to obvladajo, tako da ga bodo, ko bo cepivo na voljo, izvajali po priporočenih prioritetah, tako da ne bo nobenih zastojev.

Sicer pa je premier dejal, da lahko v prihodnjih dneh pričakujemo še kakšen nov rekord glede številk, ker očitno blagi prostovoljni ukrepi niso prijeli, in da pri tem Slovenija ni izjema, saj da je bil po vsej Evropi pristop preveč ležeren in usmerjen v zaupanje, da se bodo stvari same po sebi uredile.

Slovenija ima po njegovih besedah pripravljene ukrepe za vse scenarije. A vsak nadaljnji ukrep, ki pomeni dodatno omejevanje storitev in javnega življenja, se na koncu izrazi v finančnih in socialnih posledicah, zato je v našem skupnem interesu, da zdaj, ko stopajo v veljavo kombinirani ukrepi, ki so še vedno razmeroma blagi, vsak naredi vse, da se te ukrepe upošteva, je pozval. "Nekateri so nadležni, kot nošenje maske, a je to še najceneje in tudi učinkovito," je poudaril.

Ali bo kombinirani pristop prinesel rezultate, bo jasno konec prihodnjega tedna. Razglasitev epidemije je odvisna od številk. Parametrov ni določila vlada, temveč zdravstvena stroka glede na zmogljivosti v bolnišnicah. Ko se bo te parametre doseglo, bo epidemija razglašena tu ni dilem, je še dejal premier.

Na vrhu je bilo tudi nekaj polemike glede ustreznosti zasedanj v Bruslju v času slabšanja epidemiološke slike Evrope. Janša je o tem dejal, da se o določenih zadevah virtualno preprosto ne da dogovoriti ter da je julijski maratonski vrh pokazal, da je taka oblika zasedanj tako nujna kot varna. Tudi tokrat je bila navzočnost v Bruslju po njegovem prepričanju nujna.