Kaj pravi Janša o ohranitvi evropskega načina življenja

Če želimo ohraniti evropski način življenja, blaginjo in obstoječi socialni model, so pri tem ključnega pomena velike spremembe v našem izobraževalnem sistemu in sistemska uvedba vseživljenjskega učenja, je ob prihodu na srečanje dejal Janša.

Tehnološki napredek, zeleni in digitalni prehod ter mnogi drugi tehnološki izzivi, s katerimi se soočamo, zahtevajo vseživljenjsko učenje. Tista država, ki ga bo kot sistem najhitreje uvedla, bo prva na uspešni poti pri ohranitvi evropskega načina življenja, je menil.

Drugi pomemben pogoj pa je nadaljevanje stalnega dialoga med predstavniki delodajalcev in delojemalcev, vendar brez mešanja vlog, kjer ena stran skuša prevzemati vlogo druge. Takšen socialni dialog je ključnega pomena tudi zato, da Evropa ob izzivih, s katerimi se sooča, ohrani potreben socialni mir in da čez kakšno desetletje dejansko dokaže, da je evropski socialni model lahko zgled tudi za druge, je še povedal premier.

Janša se je v petek v okviru socialnega vrha, ki ga je organizirala predsedujoča Svetu EU Portugalska, udeležil konference, na kateri so predstavniki evropskih institucij, socialni partnerji in civilna družba razpravljali o uresničevanju načel evropskega stebra socialnih pravic, ki je bil razglašen na vrhu v Göteborgu leta 2017.

Voditelji sedemindvajseterice, ki so se po več mesecih znova sestali v živo, so sprejeli tudi izjavo o krepitvi socialnih politik. V njej so poudarili pomen evropske enotnosti in solidarnosti v boju proti pandemiji covida-19 in ponovili zavezo, da si bodo prizadevali za socialno Evropo.

Izjava iz Porta izpostavlja evropski steber socialnih pravic kot temeljni element okrevanja po pandemiji. Njegovo izvajanje bo okrepilo prizadevanja EU za digitalni, zeleni in pravični prehod ter prispevalo k reševanju demografskih izzivov.

V času, ko Evropa postopno okreva po pandemiji, bosta prednostni nalogi ustvarjanje delovnih mest, ne pa zaščita obstoječih, in izboljšanje njihove kakovosti, so zapisali.

Voditelji si bodo še naprej prizadevali za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic na ravni EU in nacionalni ravni. Pozdravili so tudi nove krovne cilje EU glede zaposlovanja, znanj in spretnosti ter zmanjševanja revščine, predlagane v akcijskem načrtu, ki ga je marca predstavila Evropska komisija.

V skladu s cilji iz akcijskega načrta naj bi bila stopnja zaposlenosti v EU vsaj 78-odstotna, vsaj 60 odstotkov odraslih pa naj bi se vsako leto udeležilo usposabljanj. Število ljudi, izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti, naj se zmanjša za vsaj 15 milijonov.

Od 27 predsednikov držav in vlad jih je v Porto pripotovalo 24. Nemška kanclerka ter premierja Nizozemske in Malte so vrh spremljali prek videokonference.

Po dopoldanski razpravi o socialnih temah je sledilo virtualno srečanje voditeljev EU z indijskim premierjem Narendro Modijem. V ospredju pogovorov so bile razmere v tej azijski državi v zvezi s pandemijo covida-19 in krepitev trgovinskega sodelovanja.