Vladna ekipa premierja Roberta Goloba in koalicijski poslanci se bodo po mesecu in pol v torek znova sestali na Brdu pri Kranju. Tokrat bo na tapeti davčna reforma, koalicijski partnerji pa naj bi poskušali predvsem najti soglasje o iskanju novih davčnih virov. Na dnevnem redu pa bodo po napovedih tudi izhodišča šolske reforme.

Evropska unija je zavezana temu, da bodo tisti, ki so odgovorni za vojne zločine v Ukrajini, odgovarjali, so voditelji držav članic zapisali v sklepih vrha EU, ki se ga je udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Podprli so vzpostavitev mednarodnega centra za pregon kaznivega dejanja agresije nad Ukrajino in mirovni načrt Zelenskega.

Koalicijski vrh se bo danes sestal na Brdu pri Kranju in začrtal izhodišča reforme plačnega sistema v javnem sektorju, pa tudi stanovanjske politike. To bosta glede na napovedi premierja Roberta Goloba tudi današnji prioriteti koalicijskih partnerjev, na dnevnem redu pa sta sicer še davčna in šolska reforma.

Koalicijski vrh na Brdu pri Kranju razpravlja o izhodiščih reform, ki jih namerava vlada začrtati v letu 2023. Osrednja tema je zdravstvena reforma, za katero naj bi danes zastavili vsebinska izhodišča in časovnico. Premier Robert Golob je pred začetkom napovedal, da bodo na podlagi razprave danes pripravili čistopis aneksa h koalicijski pogodbi.

Voditelji EU so na vrhu v Bruslju Bosni in Hercegovini pričakovano podelili status kandidatke za članstvo v povezavi. Po večmesečnih pogajanjih se zdi blizu tudi dogovor o mehanizmu za omejevanje cen plina - voditelji članic so pristojne ministre pozvali, naj dogovor dosežejo v ponedeljek.

Papež Frančišek se v torek kljub težavam s kolenom odpravlja na tridnevni obisk v Kazahstan, kjer se bo v prestolnici Nursultan udeležil medverskega vrha, na katerem pričakujejo okoli sto delegacij iz 50 držav. Obisk bo potekal v senci napetosti v Srednji Aziji spričo vojne v Ukrajini, ugiba pa se tudi o srečanju papeža s kitajskim voditeljem.

Voditelji članic zveze Nato bodo danes na vrhu v Madridu začeli tudi bolj vsebinske razprave. Dopoldne bodo govorili o nadaljnji pomoči Ukrajini ob spopadanju z rusko agresijo. Obenem bodo Švedsko in Finsko povabili k članstvu v zavezništvu.

Partenkirchen, 27. junija (STA) - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je voditelje držav G7 danes pozval, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi do konca leta končali rusko invazijo na Ukrajino. Pozval jih je tudi, naj okrepijo sankcije proti Rusiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Države G7 so ob tem Ukrajini zagotovile nadaljnjo podporo.

Voditelji članic Evropske unije so včeraj na vrhu v Bruslju Ukrajini in Moldaviji podelili status kandidatk za članstvo v EU, je na Twitterju zapisal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Dodal je, da gre za zgodovinski trenutek.

Voditelji držav članic Evropske unije so v ponedeljek na vrhu v Bruslju dosegli dogovor o embargu na uvoz ruske nafte v EU, je na Twitterju zapisal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Do konca leta se bodo države članice po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen odpovedale 90 odstotkom ruske nafte.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je bil v virtualnem nagovoru na vrhu EU kritičen do drže Madžarske glede Ukrajine, medtem ko se je več članicam unije, med njimi Sloveniji, zahvalil za podporo. Premier Janez Janša je v odzivu na besede Zelenskega danes obžaloval politične spopade glede stvari, ki so v vojni nepomembne.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponoči nagovoril voditelje držav članic EU in se jim zahvalil za sankcije proti Rusiji, a obenem menil, da so jih uvedli nekoliko prepozno. Če bi se zanje odločili prej, se Rusija morebiti ne bi spustila v vojno proti Ukrajini, je voditeljem v Bruslju sporočil prek video povezave.

Voditeljem EU se je včeraj na vrhu v Bruslju pridružil tudi ameriški predsednik Joe Biden, s katerim so med drugim razpravljali o zmanjšanju odvisnosti od ruskih energentov. Pregledali so doslej uvedene sankcije proti Rusiji zaradi njenega napada na Ukrajino in izrazili pripravljenost na sprejetje dodatnih ukrepov, so sporočili iz Evropskega sveta.

Članice zveze Nato so se danes na izrednem vrhu v Bruslju dogovorile, da podaljšajo mandat sedanjemu generalnemu sekretarju, Norvežanu Jensu Stoltenbergu, še za eno leto, do konca septembra prihodnje leto.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes v virtualnem nagovoru na vrhu zveze Nato pozval k neomejeni vojaški pomoči Ukrajini, saj da tudi Rusija v vojni uporablja ves svoj arzenal brez omejitev. "Da bo lahko rešila ljudi in mesta, tudi Ukrajina potrebuje vojaško pomoč brez omejitev," je dejal po poročanju tujih medijev.

Voditelji članic EU so danes v Versaillesu v senci ruske vojne v Ukrajini sprejeli izjavo, s katero se zavezujejo k nadaljnjim odločnim korakom za krepitev evropske suverenosti, zlasti s postopno odpravo odvisnosti od ruske energije in krepitvijo obrambnih zmogljivosti. Napovedali so tudi četrti sveženj sankcij proti Rusiji.

Ukrajina sodi v evropsko družino, so poudarili voditelji članic EU po prvem dnevu neformalnega zasedanja v Versaillesu, ki se je končal sredi noči. A želenih jamstev glede čimprejšnjega članstva v uniji država, ki je v primežu vse bolj krvave vojne, ni dobila. Znova so odmevala opozorila, da hitre poti v unijo ni.

Slovenski premier Janez Janša je včeraj francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu ob simbolični predaji predsedovanja Svetu EU podaril zložljive turne smučke Elan in zložljive palice, je na Twitterju sporočila vlada, ki je zapis pospremila s fotografijami obeh voditeljev v prisrčnem pogovoru.

Voditelji držav, ki so se v četrtek udeležili prvega virtualnega vrha za demokracijo, ki ga je pripravil predsednik ZDA Joe Biden, so opozorili tudi na škodljiv vpliv novih tehnologij, ki omogočajo hitro širjenje dezinformacij. Na udaru je bila tudi Rusija.

Ameriški predsednik Joe Biden bo danes in v petek gostil virtualni vrh za demokracijo, na katerem bo ob več kot 110 svetovnih voditeljih nastopil tudi predsednik Borut Pahor. Vrh naj bi prinesel sporočilo o vrnitvi ZDA kot zagovornika demokracije in človekovih pravic v svetu, kjer narašča število avtoritarnih vlad.