Voditelji članic EU in držav Zahodnega Balkana so danes na Brdu potrdili evropsko perspektivo regije in zavezanost širitvenemu procesu, a bistvenih premikov za Albanijo, BiH, Srbijo, Severno Makedonijo, Črno goro in Kosovo ni.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes na Brdu ob strmi rasti cen energije pozvala k vlaganjem v obnovljive vire energije. Madžarski premier Viktor Orban je bil kritičen, da je za visoke cene energije vsaj delno kriva Evropska komisija, evropske načrte v okviru zelenega dogovora pa je označil za nesprejemljive.

Voditelji članic EU so danes začeli zasedanje na Brdu pri Kranju. Po skupinskem fotografiranju jih čaka delovna večerja "o strateški suverenosti unije", na kateri se bodo posvetili aktualnim vprašanjem, od dogodkov v Afganistanu do odnosov s Kitajsko.

Voditelje članic EU čaka drevi na Brdu pri Kranju strateška razprava o vlogi unije na mednarodnem odru v luči minulih dogodkov v Afganistanu, varnostnega partnerstva Aukus in odnosov s Kitajsko, v sredo pa srečanje z voditelji Zahodnega Balkana. Zaradi napovedi protesta je vlada za čas vrha omejila gibanje v Ljubljani, na Bledu in okoli Brda.

Predsednik vlade Janez Janša bo danes sodeloval na demografskem vrhu v Budimpešti, na katerem bodo med drugim govorili izzivih na področju demografije, napovedujejo v premierjevem kabinetu. V središču razprav, na katerih bo sodeloval tudi nekdanji ameriški podpredsednik Mike Pence, bo družina.

Številni evropski poslanci so danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu kritizirali sporni madžarski zakon, ki po oceni Evropske komisije diskriminira osebe LGBTIQ. Liberalci in zeleni pozivajo, naj se Madžarski prepreči dostop do evropskih sredstev. Predsednica komisije Ursula von der Leyen je znova zapretila z ukrepanjem.

Slovenija in še mnoge druge države ne želimo biti del nobenih novih delitev v Evropi, dovolj jih je bilo. Šli smo v EU, da se združujemo, ne da se delimo, je poudaril premier Janez Janša v povezavi z razpravo o Madžarski in pravicah oseb LGBTIQ ob prihodu na drugi dan vrha EU v Bruslju.

Nemška kanclerka Angela Merkel je po koncu prvega dne vrha EU danes v Bruslju dejala, da niso dosegli soglasja glede srečanja unije z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, za kar sta se zavzela s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Vrh je sicer pozval k opredelitvi možnosti dodatnih sankcij proti Rusiji, tudi gospodarskih.

Nemška kanclerka Angela Merkel je po koncu prvega dne zasedanja voditeljev članic EU v Bruslju danes dejala, da je bila razprava z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom glede zakona v povezavi s homoseksualnostjo v izobraževalnem sistemu na Madžarskem "polemična, a zelo iskrena".

Madžarski premier Viktor Orban je danes ob prihodu na vrh Evropske unije zavrnil možnost, da bi umaknil zakon, ki za mladoletne prepoveduje izobraževalne programe in vsebine o homoseksualnosti in transseksualnosti. Poudaril je, da ne gre za zakon o homoseksualcih, ampak o pravicah otrok in staršev. Označil se je za borca za pravice homoseksualcev.

Ameriški predsednik Joe Biden je včeraj na novinarski konferenci po vrhu Nata opozoril, da so demokratične vrednote zavezništva napadene. "Rusija in Kitajska skušata v našo čezatlantsko solidarnost zabiti klin," je opozoril.

Premier Janez Janša meni, da je zavezništvo nekaj, kar deluje v obe smeri, in tudi Slovenija mora pri doseganju ciljev glede obrambnih izdatkov v okviru Nata opraviti domačo nalogo. Slovenija bo lahko na podlagi sprejetih ukrepov povečala zmogljivosti lastne obrambe in bo sposobna sodelovati s partnerji v okviru Nata, je dejal danes v Bruslju.

Voditelji članic zveze Nato bodo danes v Bruslju sprejeli niz odločitev za okrepitev zavezništva pri spoprijemanju z izzivi, kot so Kitajska, Rusija in podnebne spremembe. ZDA bo prvič zastopal Joe Biden. Ključno bo osvežiti zavezanost čezatlantski enotnosti in učvrstiti vez, ki se je v času Donalda Trumpa močno skrhala.

Razprava o Belorusiji je pokazala, da EU trdno stoji za svojimi vrednotami. V svobodi beloruskega novinarja Romana Protaseviča je združen ves naš napor za to, da v Belorusiji pride do sprememb na bolje in da se "teroristični akti", kot je bila ugrabitev evropskega letala, v prihodnje ne bodo dogajali, je v Bruslju danes dejal premier Janez Janša.

Voditelji članic EU so včeraj v Bruslju pozvali k prepovedi prometa v zračnem prostoru EU za beloruska letala in uporabo evropskih letališč. Prav tako so pozvali letalske družbe v EU, naj se izogibajo preletom nad Belorusijo, in se zavzeli za takojšnjo izpustitev beloruskega novinarja Romana Protaseviča.

Predsednik republike Borut Pahor je ocenil, da je bil današnji vrh procesa Brdo-Brioni ob 10. obletnici pobude uspešen, a zelo zahteven. Kot je dejal, v skupni izjavi, ki so jo sprejeli na Brdu pri Kranju, pozivajo EU, naj vidi Zahodni Balkan kot celoto in ne samo kot posamične države. V dokumentu sicer ni omenjeno nasprotovanje spreminjanju meja.

Evropski socialni model je bistvena sestavina evropskega načina življenja, vendar so pred nami veliki tehnološki izzivi, ki zahtevajo spremembe v izobraževalnem sistemu in vseživljenjsko učenje, je dejal premier Janez Janša, ki se je v portugalskem Portu včeraj udeležil neformalnega vrha voditeljev EU.

Ameriški predsednik Joe Biden je na washingtonski virtualni podnebni vrh, ki bo 22. in 23. aprila, povabil tudi predsednika Rusije in Kitajske, Vladimirja Putina in Xi Jipinga. ZDA upajo, da bo vrh pospešil prizadevanja za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Biden je sicer Putina nedavno označil za "morilca", za Xija pa je dejal, da nima nit ene "demokratične kosti" v telesu.

Resnost razmer ob pojavu novih sevov virusa terja natančnejšo opredelitev najbolj tveganih predelov v EU, zato Evropska komisija predlaga uvedbo nove kategorije "temno rdečih" območij, kjer naj bi bila vsa nenujna potovanja močno odsvetovana, je povedala predsednica komisije Ursula von der Leyen po virtualnem vrhu EU.

Voditelji članic EU so danes v Bruslju po maratonskih pogajanjih le dosegli dogovor o krepitvi cilja za zmanjšanje izpustov do leta 2030 s sedanjih 40 na najmanj 55 odstotkov glede na leto 1990. Razlog za neprespano noč je Poljska, ki je zaradi močne odvisnosti od premoga zahtevala trdna zagotovila glede finančne pomoči pri zelenem prehodu.