Voditelji vseh 27 članic EU podpirajo 50 milijard evrov makrofinančne pomoči za Ukrajino, je po današnjih pogovorih z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom povedal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Pomoč je del revizije dolgoročnega proračuna EU (MFF), ki vključuje še dodatna sredstva za soočanje z migracijami in naravnimi nesrečami.

Voditelji držav članic EU so se pred današnjim izrednim zasedanjem v Bruslju večinoma strinjali, da je treba doseči dogovor glede nadaljnje pomoči Ukrajini v okviru revizije dolgoročnega proračuna EU, do česar je še vedno zadržan madžarski premier Viktor Orban. Medtem so potekala še zadnja posvetovanja, da bi našli rešitev skupaj z Madžarsko.

Ministri in poslanci, ki so se včeraj zbrali na koalicijskem vrhu, so po besedah podpredsednika vlade Luke Mesca opravili evalvacijo opravljenega dela v preteklem letu, sprejeli organizacijske popravke in vsebinski okvir za letošnje leto. Obljub ne bodo več dajali, zagotavlja. Med dosežki pa so izpostavili učinkovitost po poplavah.

Vseh pet parlamentarnih strank se je danes na srečanju o prihodnosti uporabe jedrske energije v Sloveniji strinjalo, da bodo skupaj oblikovale referendumsko vprašanje o projektu drugega bloka jedrske elektrarne (Jek 2) in da bo posvetovalni referendum še letos, je povedal premier Robert Golob.

Premier Robert Golob je za danes predsednici republike in DZ, vodje parlamentarnih strank ter poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti povabil na srečanje o dolgotrajni rabi jedrske energije v Sloveniji. Med drugim naj bi govorili o tem, kako zastaviti proces odločanja o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne (Jek 2).

EU bi lahko oslabila madžarsko gospodarstvo, če Budimpešta na četrtkovem izrednem vrhu ne bo pristala na nadaljnjo makrofinančno pomoč Ukrajini v višini 50 milijard evrov, je v nedeljo poročal britanski časnik Financial Times. Budimpešta je medtem izrazila pripravljenost, da ob določenih pogojih podpre pomoč Ukrajini v okviru proračuna EU.

Madžarska je izpolnila pogoje za odmrznitev 10,2 milijarde evrov kohezijskih sredstev, je danes v Evropskem parlamentu zagotovila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ob tem je izrazila prepričanje, da se bodo voditelji vseh 27 članic uspeli dogovoriti o dolgoročnem proračunu EU, ki bo vključeval tudi pomoč za Ukrajino.

Morebitna odmrznitev evropskih sredstev, ki naj bi se obetala Madžarski, ne bo vplivala na njeno stališče o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino in nadaljnji finančni pomoči tej državi, je pred četrtkovim vrhom EU zatrdil madžarski premier Viktor Orban.

Predsednik vlade Robert Golob je današnji pogovor vodstev koalicijskih strank označil kot konstruktiven, spoštljiv, mestoma tudi analitično kritičen. Skupni zaključek je bil, da koalicija ostaja enotna in trdna, je dejal. Pogovorili so se o prioritetah in večji učinkovitosti, o rekonstrukciji vlade pa po njegovih besedah danes niso govorili.

Voditelji članic EU so poudarili enotnost glede razmer na Bližnjem vzhodu, je dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel ob koncu prvega dne vrha EU v Bruslju. Pozvali so k humanitarnim premorom v spopadih med Izraelom in Hamasom za dostavo pomoči na območje Gaze in ponovno poudarili, da je treba preprečiti širjenje konflikta v regiji.

Zaradi nasprotovanja Poljske in Madžarske v sklepni izjavi včerajšnjega neformalnega vrha EU v Granadi ni dela o migracijah. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je zato objavil ločeno izjavo, v kateri je poudaril, da so migracije evropski izziv, ki potrebuje evropski odgovor. Izjavo, ki poziva k odločnemu ukrepanju, so podprli drugi voditelji.

Ukrajina se zaveda, da je vojaška pomoč Zahoda odvisna od razmer na bojišču, je po pogovoru z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom izjavil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in dodal, da so obljube o novi pomoči na vrhu Nata približale zmago Ukrajine. Biden pa je dejal, da Moskva še vedno dvomi v moč in enotnost zavezništva.

Premier Robert Golob se je danes ob robu vrha Nata v Vilniusu na dvostranskem srečanju sestal s finskim predsednikom Saulijem Niinistöjem, s katerim sta govorila tudi slovenskih načrtih za nakup oklepnikov. Poudaril je, da je Finska zgolj ena od možnih dobaviteljic in da odločitev še ni bila sprejeta.

Predsednik vlade Robert Golob in hrvaški kolega Andrej Plenković sta danes z vladnim letalom falcon skupaj odpotovala v Moldavijo, kjer se udeležujeta drugega vrha Evropske politične skupnosti. V ospredju vrha bosta varnost in energetika, tudi spričo ruske agresije na Ukrajino.

Koalicija se je na današnjem tretjem vrhu seznanila s stanjem na področju davkov in sprejela nekatera izhodišča. Davčna reforma bo po besedah premierja Roberta Goloba šla v smeri manjše obremenitve dela in večje obremenitve premoženja, izpeljana pa naj bi bila do leta 2025. Časovnica prenove šolstva bo po njegovih besedah nekoliko daljša.

Vladna ekipa premierja Roberta Goloba in koalicijski poslanci se bodo danes znova sestali na koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju. Tokratno srečanje bo namenjeno razpravi o spremembah na področju šolskega in davčnega sistema, so napovedali v premierjevem kabinetu. Koalicijski partnerji naj bi poskušali najti soglasje o iskanju novih davčnih virov.

Vladna ekipa premierja Roberta Goloba in koalicijski poslanci se bodo po mesecu in pol v torek znova sestali na Brdu pri Kranju. Tokrat bo na tapeti davčna reforma, koalicijski partnerji pa naj bi poskušali predvsem najti soglasje o iskanju novih davčnih virov. Na dnevnem redu pa bodo po napovedih tudi izhodišča šolske reforme.

Evropska unija je zavezana temu, da bodo tisti, ki so odgovorni za vojne zločine v Ukrajini, odgovarjali, so voditelji držav članic zapisali v sklepih vrha EU, ki se ga je udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Podprli so vzpostavitev mednarodnega centra za pregon kaznivega dejanja agresije nad Ukrajino in mirovni načrt Zelenskega.

Koalicijski vrh se bo danes sestal na Brdu pri Kranju in začrtal izhodišča reforme plačnega sistema v javnem sektorju, pa tudi stanovanjske politike. To bosta glede na napovedi premierja Roberta Goloba tudi današnji prioriteti koalicijskih partnerjev, na dnevnem redu pa sta sicer še davčna in šolska reforma.

Koalicijski vrh na Brdu pri Kranju razpravlja o izhodiščih reform, ki jih namerava vlada začrtati v letu 2023. Osrednja tema je zdravstvena reforma, za katero naj bi danes zastavili vsebinska izhodišča in časovnico. Premier Robert Golob je pred začetkom napovedal, da bodo na podlagi razprave danes pripravili čistopis aneksa h koalicijski pogodbi.