Koalicijski partnerji so se včeraj pričakovano na koalicijskem vrhu poenotili o ključnih ciljih do konca mandata. To so krepitev javnega zdravstva, vzdržni pokojninski sistem in gradnja stanovanj za mlade. "Te cilje lahko izvedemo do konca tega mandata in jih bomo izvedli skupaj," je po vrhu dejal premier Robert Golob.

Voditelji držav članic EU so na izrednem zasedanju v Bruslju izrazili enotno podporo načrtu za okrepitev evropskih obrambnih zmogljivosti, ki naj bi prinesel do 800 milijard evrov naložb v obrambo. Glede nadaljnje podpore Ukrajini se medtem niso uspeli poenotiti, vendar pa je madžarski premier Viktor Orban pri tem osamljen.

Premier Robert Golob je pred četrtkovim izrednim vrhom EU danes sklical pripravljalni sestanek, ki naj bi se ga med drugim udeležila obrambni minister Borut Sajovic in veleposlanik pri zvezi Nato Andrej Benedejčič. Govorili naj bi o tem, ali bo Slovenija sledila pozivom h krepitvi evropske obrambe in namenila več sredstev za obrambo.

Voditelji držav članic so na zasedanju v Bruslju v četrtek potrdili odločenost povečati vojaško in finančno podporo Ukrajini pri soočanju z rusko agresijo. Precej časa so posvetili upravljanju migracij, pri čemer so se zavzeli za razmislek o novih načinih za preprečevanje nezakonitih migracij. Pozvali so tudi k prekinitvi ognja v Gazi in Libanonu.

Uresničitev načrta za zmago Ukrajine v vojni z Rusijo ni odvisna od volje Rusije, ampak od volje partnerjev, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski povedal danes ob prihodu na zasedanje voditeljev EU v Bruslju. Od voditeljev, ki jim na zasedanju predstavlja načrt, pričakuje tudi politično odločitev o 35-milijardnem posojilu Kijevu.

Premier Robert Golob je včeraj na sedežu ZN v New Yorku pozdravil potrditev Pakta za prihodnost, ki so ga voditelji držav potrdili na začetku dvodnevnega vrha za prihodnost. V nastopu v Generalni skupščini ZN pa je Golob izpostavil predvsem pomen vodne diplomacije.

Voditelji članic EU so v četrtek izbirali novo vodstvo EU. Ursulo von der Leyen predlagajo še za en mandat na čelu Evropske komisije, Antonia Costo so izbrali za novega predsednika Evropskega sveta, Kajo Kallas pa za vodjo diplomacije EU. Za prioriteti unije za obdobje 2024-2029 pa so določili gospodarsko konkurenčnost in varnost.

Evropski liberalci si bodo prizadevali, da bi vodenje diplomacije EU prevzela estonska premierka Kaja Kallas. Če njej ne bi uspelo, pa bi to lahko postal tudi belgijski premier Alexander De Croo, je pred neformalnim vrhom EU povedal predsednik vlade Robert Golob. Ob tem je znova podprl Ursulo von der Leyen za predsednico Evropske komisije.

Voditelji držav članic EU se bodo danes v Bruslju sestali na prvih neformalnih pogovorih o razdelitvi vodilnih položajev v evropskih institucijah, pri čemer se že nakazuje možen dogovor. Evropski ljudski stranki (EPP) naj bi pripadlo vodenje Evropske komisije, socialistom (S&D) Evropskega sveta, liberalcem (Renew) pa evropske diplomacije.

Voditelji Južne Koreje, Kitajske in Japonske so danes na vrhu v Seulu razpravljali o stabilnosti v regiji in se zavezali k okrepitvi tristranskega sodelovanja. V skupni izjavi so tudi potrdili, da je denuklearizacija Severne Koreje v skupnem interesu vseh treh držav, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Politični voditelji v BiH so pozdravili težko pričakovano odločitev Evropskega sveta, ki je v četrtek prižgal zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj z BiH. Poudarili so, da gre za enega največjih dosežkov BiH na poti v EU, a da jih čaka še veliko dela. Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik pa je znova omenil tudi "nacionalni cilj" entitete.

Premier Robert Golob podpira priznanje Palestine. Kot je povedal ob robu vrha EU, bo Slovenija Palestino predvidoma priznala skupaj še z nekaterimi drugimi članicami, da bo mednarodni učinek čim večji. Kdaj naj bi se to zgodilo, ni želel napovedovati. EU sicer naredi bistveno premalo za izboljšanje humanitarnih razmer v Gazi, je še dejal.

Voditelji vseh 27 članic EU podpirajo 50 milijard evrov makrofinančne pomoči za Ukrajino, je po današnjih pogovorih z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom povedal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Pomoč je del revizije dolgoročnega proračuna EU (MFF), ki vključuje še dodatna sredstva za soočanje z migracijami in naravnimi nesrečami.

Voditelji držav članic EU so se pred današnjim izrednim zasedanjem v Bruslju večinoma strinjali, da je treba doseči dogovor glede nadaljnje pomoči Ukrajini v okviru revizije dolgoročnega proračuna EU, do česar je še vedno zadržan madžarski premier Viktor Orban. Medtem so potekala še zadnja posvetovanja, da bi našli rešitev skupaj z Madžarsko.

Ministri in poslanci, ki so se včeraj zbrali na koalicijskem vrhu, so po besedah podpredsednika vlade Luke Mesca opravili evalvacijo opravljenega dela v preteklem letu, sprejeli organizacijske popravke in vsebinski okvir za letošnje leto. Obljub ne bodo več dajali, zagotavlja. Med dosežki pa so izpostavili učinkovitost po poplavah.

Vseh pet parlamentarnih strank se je danes na srečanju o prihodnosti uporabe jedrske energije v Sloveniji strinjalo, da bodo skupaj oblikovale referendumsko vprašanje o projektu drugega bloka jedrske elektrarne (Jek 2) in da bo posvetovalni referendum še letos, je povedal premier Robert Golob.

Premier Robert Golob je za danes predsednici republike in DZ, vodje parlamentarnih strank ter poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti povabil na srečanje o dolgotrajni rabi jedrske energije v Sloveniji. Med drugim naj bi govorili o tem, kako zastaviti proces odločanja o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne (Jek 2).

EU bi lahko oslabila madžarsko gospodarstvo, če Budimpešta na četrtkovem izrednem vrhu ne bo pristala na nadaljnjo makrofinančno pomoč Ukrajini v višini 50 milijard evrov, je v nedeljo poročal britanski časnik Financial Times. Budimpešta je medtem izrazila pripravljenost, da ob določenih pogojih podpre pomoč Ukrajini v okviru proračuna EU.

Madžarska je izpolnila pogoje za odmrznitev 10,2 milijarde evrov kohezijskih sredstev, je danes v Evropskem parlamentu zagotovila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ob tem je izrazila prepričanje, da se bodo voditelji vseh 27 članic uspeli dogovoriti o dolgoročnem proračunu EU, ki bo vključeval tudi pomoč za Ukrajino.

Morebitna odmrznitev evropskih sredstev, ki naj bi se obetala Madžarski, ne bo vplivala na njeno stališče o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino in nadaljnji finančni pomoči tej državi, je pred četrtkovim vrhom EU zatrdil madžarski premier Viktor Orban.