Evropa dosegla kompromis za odpravo madžarsko-poljske blokade

Razlog za blokado je bilo madžarsko in poljsko nasprotovanje uredbi o pogojevanju za zaščito proračuna unije. Ta opredeljuje kršitve vladavine prava, ki jih je mogoče kaznovati z zamrznitvijo evropskih sredstev, in postopek ukrepanja proti kršiteljicam.

Obseg uredbe je bil sprva omejen na finančno upravljanje, a so ga v pogajanjih nemškega predsedstva in Evropskega parlamenta razširili na ogrožanje neodvisnosti sodstva, neukrepanje v primeru protipravnih odločitev javnih oblasti ter omejevanja dostopa do pravnih sredstev.

Madžarska in Poljska tega nista bili pripravljeni podpreti, a ker se uredba sprejema s kvalificirano večino, je ne moreta preprečiti. Zato sta zavrli postopke sprejemanja dveh drugih bistvenih delov svežnja - zakonodaje o večletnem proračunu in sklepa o lastnih virih, ki se sprejemata s soglasjem.

Ključno vlogo pri iskanju kompromisa je igrala Nemčija, ki predseduje Svetu EU. Blokado so rešili z dodatnimi pojasnili v obliki sklepov vrha. Bistvo je, da so možnost kaznovanja z zamrznitvijo sredstev zaradi kršenja načela vladavine prava zamaknili do odločitve sodišča.

Dogovor o svežnju je po Twitterju naznanil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. "Sedaj lahko začnemo z izvajanjem in obnavljanjem naših gospodarstev," je izpostavil.

Slovenski premier Janez Janša je po dogovoru tvitnil, da so po uspešnem prvem polčasu na julijskem vrhu EU "po predhodnih intenzivnih pripravah in današnjih 'dinamičnih' usklajevanjih z dobrim kompromisom omogočili še ustrezno pravno podlago za uveljavitev paketov".

Voditelji so v sklepih zapisali, da bo uporaba mehanizma pogojevanja objektivna, pravična in nepristranska, da bo temeljila na dejstvih, da bo zagotavljala enako obravnavo vseh članic in da bo upoštevala nacionalne identitete članic.

Evropska komisija ne bo predlagala ukrepov v skladu z uredbo, dokler ne bo ob upoštevanju omenjenih načel pripravila usmeritev za uporabo mehanizma pogojevanja. Usmeritve pa bo dorekla po odločitvi Sodišča EU. Nikakršnih sankcij torej ne bo, dokler ne bo znana odločitev sodišča.

Ukrepi bodo morali biti sorazmerni z učinki kršitev vladavine prava na finančno upravljanje in interese unije, vzročna povezava med kršitvami in negativnimi posledicami bo morala biti dovolj neposredna. Ne bo dovolj zgolj ugotoviti, da se je neka kršitev zgodila.

Sklepi prav tako vključujejo zasilno zavoro - da lahko članica v primeru predloga za zamrznitev oziroma neizplačilo sredstev zaradi nespoštovanja vladavine prava zadevo predloži v razpravo Evropskemu svetu, ki si bo prizadeval za oblikovanje skupnega stališča o tem.

Poleg tega bo pogojevanje z vladavino prava veljalo le za sveženj v vrednosti 1824 milijard evrov, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun unije in sklad za okrevanje, ne pa tudi za plačila sredstev iz prejšnjega proračunskega obdobja.

Postopki za potrditev zakonodajnega okvira za sveženj se lahko sedaj nadaljujejo. Politični dogovor o kompleksnem svežnju so voditelji sprejeli julija, vendar pa je treba doreči še zakonodajni okvir, in sicer skupaj z Evropskim parlamentom.

Voditelji so sprejeli še vrsto drugih sklepov. Izpostavili so pomen priprav za zagotovitev pravočasne dostave in razdeljevanja cepiv, tudi z oblikovanjem nacionalnih strategij za cepljenje. Cilj je zagotoviti, da bodo cepiva ljudem v EU na voljo pravočasno in usklajeno.

Zavezali so se h krepitvi usklajevanja pri postopnem odpravljanju koronskih omejitev. Evropsko komisijo so pozvali, naj predlaga priporočilo za skupen okvir za hitre antigenske teste in vzajemno priznavanje rezultatov teh testov. Zavzeli so se tudi za usklajen pristop glede potrdil o cepljenju.

Prav tako so voditelji v razpravi o odnosih z ZDA po zmagi demokrata Joeja Bidna na novembrskih predsedniških volitvah izpostavili pomen močnega strateškega čezatlantskega partnerstva na temelju skupnih interesov in vrednot v luči potrebe po spoprijemu s perečimi globalnimi izzivi.

EU se veseli sodelovanja z ZDA, še posebej glede covida, podnebnih sprememb, gospodarskega okrevanja, digitalnih in tehnoloških vprašanj, trgovine, reforme Svetovne trgovinske organizacije (WTO) ter pri spodbujanju multilateralizma, miru in varnosti.

EU želi po Bidnovi zmagi nov začetek v odnosih z ZDA, saj se je v mandatu republikanca Donalda Trumpa s spodkopavanjem multilateralizma čezatlantska vez močno skrhala. Pri tem želi ZDA prepričati, da so prizadevanja za krepitev strateške avtonomije EU tudi v ameriškem interesu.

Podprli so tudi vnovično šestmesečno podaljšanje gospodarskih sankcij proti Rusiji, uvedenih leta 2014 zaradi nezakonite priključitve Krima. Sankcije se iztečejo konec januarja in so jih tako podaljšali do konca julija prihodnje leto.

Vrh se nadaljuje. Še vedno sta odprti vprašanji krepitve cilja za zmanjšanje izpustov do leta 2030 s sedanjih 40 na najmanj 55 odstotkov in sankcij proti Turčiji zaradi provokacij v vzhodnem Sredozemlju. Seznanili naj bi se tudi s stanjem v pogajanjih o odnosih z Združenim kraljestvom po brexitu.