Na Brdu sta se udarila von der Leynova in Orban

Rastoče cene energije so resno vprašanje, je opozorila von der Leynova ob prihodu na vrh EU in Zahodnega Balkana na Brdu. Pri tem je treba po njenih besedah jasno povedati, da cene plina rastejo, medtem ko so se cene obnovljivih virov energije znižale in so stabilne.

"Za nas je jasno, da je dolgoročno pomembno vlagati v obnovljive vire energije, saj to zagotavlja stabilne cene in več neodvisnosti," je poudarila predsednica komisije. Ob tem je spomnila, da EU uvaža 90 odstotkov plina, na področju proizvodnje obnovljivih virov pa je zelo močna.

Evropska komisija bo naslednji teden razgrnila predloge za spoprijemanje s tem izzivom, nato bodo o tem na rednem oktobrskem zasedanju govorili voditelji članic EU. Pričakuje se nabor ukrepov, ki so v skladu z zakonodajo EU na voljo članicam pri odzivanju na razmere.

Španija, Francija, Grčija, Češka in Romunija so se v torek v skupni izjavi zavzele za enoten pristop na ravni EU, za preučitev delovanja evropskega trga plina in prenovo trga elektrike ter za osredotočenost na zagotavljanje energetske neodvisnosti.

Visoke cene energije je ob prihodu na vrh na Brdu danes komentiral tudi madžarski premier Viktor Orban, ki je menil, da mora EU spremeniti svojo politiko na tem področju, in bil kritičen, da je vsaj delno za rast cen kriva Evropska komisija. "Spremeniti moramo ureditev, sicer bomo vsi trpeli," je dejal.

Na Madžarskem sicer po njegovih besedah nimajo težav z visokimi cenami energije, ker imajo sistem, ki cene omejuje. Je pa problem Madžarske evropski zeleni dogovor, ker neposredno obdavčuje lastnike stanovanj, hiš in avtomobilov, kar ni sprejemljivo, je poudaril Orban.

Po razkolu unije na vzhod in zahod ob spoprijemanju z migracijskimi izzivi je zeleni prehod gospodarstva in družbe sedaj naslednji velik izziv, ki unijo ostro deli na dva tabora, saj je izhodiščni položaj vzhodnih in zahodnih članic bistveno drugačen.

Strma rast cen energije, ki je pomemben dejavnik rasti inflacije, meče senco na okrevanje evropskega gospodarstva, ki se izvija iz primeža pandemije covida-19. Cene energije so se po podatkih evropskega statističnega urada Eurostata septembra na letni ravni povečale za 17,4 odstotka.

V Evropski komisiji izpostavljajo, da je rast cen energije povezana zlasti z rastjo globalnega povpraševanja po plinu po sprostitvi primeža pandemije, predvsem v Aziji, neobičajnega upada ponudbe in sezonskimi dejavniki ter manj z evropskimi politikami za zmanjšanje izpustov.

A položaj sproža bojazen, da bodo visoke cene energije revne družine pahnile v energetsko revščino in sprožile ljudski upor proti evropskim zelenim ciljem. Odpira tudi občutljivo politično vprašanje odvisnosti od ruskega plina.