Von der Leynova Madžarski grozi, da ji lahko zaradi LGBTIQ zakona zapre evropsko pipico

Vprašanje pravic oseb LGBTIQ na Madžarskem je zaznamovalo junijski vrh EU, o katerem so danes razpravljali evropski poslanci. Razprava voditeljev je bila poglobljena, intenzivna, težka in na trenutke čustvena. Več virov je tedaj poročalo, da sta Madžarski v bran stopili le Slovenija in Poljska, vsi drugi so izražali zaskrbljenost.

Predsednica komisije je v današnji razpravi znova poudarila, da bo komisija za zavarovanje temeljnih vrednot unije uporabila vse vzvode, ki jih ima kot varuhinja pogodb EU, če Madžarska ne bo umaknila spornega zakona. Pri tem je izpostavila tudi mehanizem pogojevanja koriščenja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava, ki naj bi ga začela uporabljati jeseni, in pomen ustrezne zaščite evropskih sredstev za okrevanje.

Ni pa von der Leynova danes v Strasbourgu potrdila torkovega poročanja nemških medijev, da komisija še ni pripravljena podati pozitivne ocene za madžarski načrt za okrevanje zaradi nezadostnih zagotovil o zaščiti pred zlorabo sredstev. V komisiji sicer uradno pravijo, da ocena načrta še poteka in v tej fazi ne morejo podati nobene predhodne ocene.

Evropski poslanec iz liberalnih vrst Guy Verhofstadt je bil v povezavi s tem kritičen, češ da mora komisija, ne nemški mediji, sporočati takšne odločitve. Ob tem je komisijo pozval k pojasnilom.

Podpredsednica komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova, ki je v tistem delu razprave zastopala komisijo, mu je odgovorila, da komisija postopka še ni končala in da nemški mediji niso imeli prav. Spomnila je tudi, da končno odločitev o nacionalnem načrtu za okrevanje sprejmejo članice EU s kvalificirano večino.

Številni evropski poslanci iz večine političnih skupin v parlamentu so bili sicer danes zelo kritični do spornega madžarskega zakona, liberalci in zeleni pa izpostavljajo tudi, da je treba jasno povezati spoštovanje vladavine prava z dostopom Madžarske do evropskih sredstev.

Vodja liberalne skupine Renew Dacian Ciolos je poudaril, da komisija ne bi smela odobriti madžarskega načrta za okrevanje, dokler madžarski premier Viktor Orban ne izpolni vrste pogojev.

V skupini zelenih izpostavljajo, da Madžarska razume samo jezik denarja in da je treba vrednote jasno povezati z denarnico. Opozarjajo tudi, da je treba ukrepati takoj, ne šele jeseni. Ob tem so danes predstavili svoje poročilo o Madžarski, ki po njihovih navedbah upravičuje uporabo mehanizma pogojevanja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava. Von der Leynovi sporočajo, da so opravili njeno delo.

Vodja desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber je poudaril, da je madžarski zakon sramota, in napovedal, da bodo v EPP podprli skupno resolucijo, ki jo bo parlament sprejel v četrtek.

Vodja socialdemokratov S&D Iratxe Garcia Perez je pozvala k jasnemu odzivu na dogajanje na Madžarskem, češ da je treba preiti od odzivanja k ukrepanju, ter opozorila na podobne težnje na Poljskem in tudi v Sloveniji.

V evropski levici so opozorili, da zgolj obsodba zakona ni dovolj, in bili kritični, da se ponavlja evropska komedija, v kateri EU izraža skrbi, a se nič ne zgodi. Tudi oni so ob tem opozorili na napade na svobodo medijev v Sloveniji in prepoved umetne prekinitve nosečnosti na Poljskem.

Madžarski zakon so podprli v skrajno desni skupini Identiteta in demokracija (ID), kjer menijo, da je odziv unije na ta zakon "proti pedofiliji" škandalozen, saj da želi Madžarska zgolj obvarovati otroke pred propagando vse bolj agresivne skupnosti LGBTIQ.

V evroskeptični skupini Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) pa so bili kritični, da je razprava osredotočena na Madžarsko, namesto na resna vprašanja.

Po razpravi o junijskem vrhu je v Strasbourgu potekala še ločena razprava o vladavini prava in temeljnih pravicah na Madžarskem in Poljskem, ki je bila osredotočena na pravice oseb LGBTIQ na Madžarskem in na zastali proces po 7. členu v primeru teh dveh držav. Skupine so večinoma ponavljale že prej izražena stališča glede Madžarske in spornega zakona.

V tej razpravi je sodeloval tudi zunanji minister Anže Logar v vlogi visokega predstavnika, ki v času slovenskega predsedovanja zastopa Svet EU v odnosih z Evropskim parlamentom.

Logar je v imenu Sveta EU izpostavil, da v EU ni prostora za homofobijo ter da nihče ne bi smel čutiti potrebe po tem, da skriva svoj jaz iz bojazni pred diskriminacijo, sovraštvom in nasiljem. Družinsko pravo in šolski kurikulum sta resda v pristojnosti članic, vendar pa je načelo nediskriminacije temeljni del zakonodaje EU, je še poudaril.