Versajska izjava se bo zapisala v anale evropskega projekta, saj je načrt strateške suverenosti unije, je izpostavil predsednik Evropskega sveta Charles Michel po koncu dvodnevnega neformalnega vrha.
"Ruska vojna agresije pomeni tektonski premik v evropski zgodovini," so voditelji zapisali v versajski izjavi. K temu so dodali, da so v Versaillesu razpravljali o tem, kako lahko unija ravna odgovorno v tej novi realnosti ter zavaruje svoje državljane, vrednote, demokracije in evropski model.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po vrhu do sredine maja napovedala predlog za postopno odpravo odvisnosti od ruskega plina, nafte in premoga do leta 2027 ter analizo vrzeli v obrambnih naložbah. Napovedala je tudi predloge za spoprijemanje s problemom rastočih cen hrane.
Prav tako je predsednica komisije po koncu vrha napovedala četrti sveženj sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini, ki bo po njenih besedah še dodatno osamil Rusijo od globalnega gospodarskega sistema in ohromil financiranje vojne.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je izpostavil, da pri pripravi četrtega svežnja ni tabujev in da ni nič izključeno - niti prepoved uvoza ruskega plina niti izključitev ključnih ruskih bank Sberbank in Gazprombank iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov Swift. A treba je ohraniti določeno "strateško dvoumnost", je dejal.
Z versajsko izjavo so se voditelji zavezali h krepitvi suverenosti na energetskem, obrambnem in gospodarskem področju. Suverenost pomeni, da lahko sami izbiramo partnerje, od katerih nismo odvisni, je poudaril gostitelj neformalnega vrha, francoski predsednik Macron.
Za zmanjšanje energetske odvisnosti so se voditelji v versajski izjavi zavezali k čimprejšnji postopni odpravi odvisnosti od ruske energije z diverzifikacijo dobave, pospešitvijo razvoja obnovljivih virov energije, izboljšanjem povezljivosti energetskih mrež v uniji in povečanjem zalog plina.
S ciljem krepitve obrambnih zmogljivosti so se zavezali k znatni krepitvi obrambnih izdatkov in deleža obrambnih proračunov za obrambne naložbe, kar sicer predvidevajo tudi obrambni cilji zveze Nato. A unija ni tako izrecna kot Nato, ki je cilja tudi konkretno opredelil: najmanj dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambno in od tega najmanj petina za naložbe.
Za zagotovitev trdnejših gospodarskih temeljev so se vnovič zavezali k zmanjšanju strateške odvisnosti, na primer na področju ključnih surovin, čipov, zdravja, digitalizacije in hrane.
Po koncu vrha je odmevalo razočaranje ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki poudarja, da bi morala unija storiti več. Voditelji so namreč Ukrajini zatrdili, da sodi v evropsko družino, ni pa dobila želenih jamstev glede hitrega članstva v uniji.
Na vprašanje, ali lahko unija sproži pospešen postopek za dodelitev članstva državi, ki je v primežu vojne, je Macron jasno in odločno odgovoril z "ne". Opozoril je tudi na prav tako občutljivo regijo Zahodnega Balkana, kjer je frustracij zaradi počasnega širitvenega procesa ogromno.
Francoski predsednik je v odgovoru Zelenskemu tudi poudaril, da razume državo v vojni, ki želi in pričakuje več, a izpostavil, da unija ni v vojni z Rusijo.
Voditelji so tudi sprva ločeno izjavo o ruski vojaški agresiji nad Ukrajino, v kateri so se opredelili do vprašanja članstva Ukrajine v uniji in so jo sprejeli sredi noči, vključili v versajsko izjavo, torej so na koncu sprejeli le eno izjavo, ki šteje deset strani.
Versajsko izjavo so sprejeli na zgodovinskem kraju, kjer je bila leta 1919 podpisana ena od mirovnih pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna, a je zaradi nezadovoljivih rešitev sprožila nove konflikte, ki so privedli do druge svetovne vojne. Kako zgodovinska je, bo pokazal čas.
