Madžarska ni bila povabljena na Bidnov virtualni vrh: kazen, ker je imel Orban dober odnos s Trumpom?

Med drugim je danska premierka Mette Frederiksen dejala, da so nove tehnologije spremenile demokratično razpravo, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da demokracija ni podarjena, ampak se je treba zanjo boriti.

Poljski predsednik Andrzej Duda pa je kritiziral Moskvo, še posebej glede podpore Belorusiji, ki v odgovor na sankcije EU na mejo s Poljsko pošilja migrante. "Poljska se je zavezala podpori demokracije v vzhodni Evropi, zaradi česar smo postali tarča propagande iz Kremlja," je dejal.

"Po mojem mnenju bodo naše izbire v tem trenutku določile smer sveta v naslednjih desetletjih. Ali bomo dovolili nazadovanje demokracije ali bomo imeli skupno vizijo in pogum, da znova povedemo človeški napredek in človeško svobodo naprej? Gre za odločilni izziv sedanjega časa. Demokracija, ki je vlada ljudi, od ljudi in za ljudi, je lahko včasih krhka. Vendar je obenem odporna in sposobna popravkov in izboljšav," je uvodoma dejal Biden.

Nastopil je tudi predsednik Borut Pahor, ki je priznal, da se tudi Slovenija sooča z izzivi za demokracijo in mora narediti več. "Naj bom zelo jasen: demokracija ne pomeni le delujočih demokratičnih institucij. Demokracija pomeni tudi visoko raven politične in pravne kulture. V zadnjem času občutimo krizo zaupanja v demokratične institucije. Enako, morda celo bolj skrb vzbujajoča pa je nizka raven politične in pravne kulture," je med drugim dejal Pahor.

Tri glavne teme vrha so obramba pred avtoritarnimi oblastniki, boj proti korupciji in spoštovanje človekovih pravic. Udeležence so ZDA zaprosile, naj bodo konkretni v svojih zavezah, Biden pa namerava prihodnje leto gostiti vrh v živo, ko jih bo povprašal, kako in kaj so postorili glede na zaveze. Virtualni vrh poteka še danes, ko bo imel Biden sklepni nagovor. Poleg voditeljev držav se ga udeležujejo tudi predstavniki civilne družbe.

Biden je naznanil 424 milijonov dolarjev vredno pobudo za podporo neodvisnim medijem po svetu, kakor tudi za boj proti korupciji in druge dejavnosti za utrjevanje demokracije. Prvi dan vrha je v imenu ZDA sklenila podpredsednica Kamala Harris, ki je tako kot Biden priznala, da tudi ameriška demokracija ni imuna pred grožnjami.

"Spomin na 6. januar je še vedno zelo živ v naši kolektivni zavesti," je dejala o dnevu, ko so privrženci bivšega predsednika Donalda Trumpa napadli kongres. Omenila je tudi zakone, uperjene proti večji volilni udeležbi

Do vrha je zelo kritična Kitajska, med drugim, ker je povabljen Tajvan, Peking pa ne. Kritične so tudi demokratične države, ki niso bile povabljene, pri čemer izstopa Madžarska, ki je skušala celo preprečiti nastop predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen v imenu EU. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je menil, da je vrh dogodek za ameriško notranjo politiko, na katerega niso povabljeni voditelji, ki so imeli dobre odnose s Trumpom.