Voditelji EU se ne morejo dogovoriti, ali si želijo srečanja s Putinom

"Danes nismo mogli doseči soglasja, da bi se takoj srečali na ravni voditeljev," je povedala Merklova ob odhodu z zasedanja voditeljev članic EU.

"Pomembno zame je, da dialog ostane in da se na tem dela naprej," je še dejala kanclerka. Osebno bi si sicer želela, da bi bil na zasedanju storjen "pogumnejši korak".

Za Rusijo sta bili v osnutku sklepov vrha predvideni le dve točki, v končni različici jih je deset. Razprava je bila dolga.

Nemčija in Francija sta pred vrhom presenetili s predlogom za vrh z ruskim predsednikom Putinom, ki je dvignil precej prahu. Voditelji baltskih držav so posvarili pred dialogom s Putinom brez bistvenih sprememb ruskih stališč, saj da ta razume le politiko moči, in predlagali preložitev odločitve na jesen.

Voditelji so o odnosih z Rusijo razpravljali na podlagi poročila visokega zunanjepolitičnega predstavnika unije Josepa Borrella, objavljenega minuli teden. Ta je opozoril, da se mora unija pripraviti na dodatno poslabšanje odnosov z Rusijo ter zavzeti pristop "potiskanja nazaj, zadrževanja in sodelovanja".

Zavzeli so se za enoten, dolgoročen in strateški evropski odnos na podlagi petih vodilnih načel, ki so jih članice dorekle marca 2016: dosledno izvajanje dogovorov iz Minska glede miru v Ukrajini, krepitev vezi z vzhodnimi partnericami, bivšimi sovjetskimi republikami, krepitev odpornosti na ruske grožnje, selektivno sodelovanje z Rusijo glede nekaterih vprašanj, kot je boj proti terorizmu, in podpora stikom med ljudmi.

Pozvali so k doslednemu izvajanju teh vodilnih načel ob upoštevanju vrednot, načel in interesov unije.

Izrazili so pričakovanje, da bo rusko vodstvo bolj konstruktivno in da bo ustavilo ukrepanje proti EU in tretjim državam. Potrdili so, da je uresničevanje dogovorov iz Minska ključen pogoj za kakršno koli bistveno spremembo v stališčih EU.

S ciljem krepitve odpornosti so izpostavili potrebo po trdnem in usklajenem odzivu na katero koli nadaljnjo nezakonito dejavnost Rusije z uporabo vseh razpoložljivih sredstev. Ob tem so komisijo in Borrella pozvali, naj opredelita možnosti dodatnih sankcij, tudi gospodarskih.

Obenem so izpostavili potrebo po nadaljnji krepitvi političnih in gospodarskih vezi ter stikov med ljudmi ter sodelovanja z vzhodnimi partnericami s ciljem krepitve njihove odpornosti. V tem kontekstu spomni na izjavo vzhodnega partnerstva iz leta 2017, ki priznava evropske težnje nekaterih vzhodnih partneric in pozdravlja njihovo evropsko izbiro.

Voditelji so tudi ponovili pripravljenost unije na selektivno sodelovanje z Rusijo na področjih v interesu unije ter pozvali k pripravi konkretnih možnosti za to, na primer glede podnebnih sprememb in okolja, zdravja ter nekaterih zunanjepolitičnih in varnostnih tem ter multilateralnih vprašanj, kot so iranski jedrski sporazum, Sirija in Libija. V tem kontekstu bodo voditelji preučili oblike in pogoje za dialog z Rusijo.

Prav tako je vrh obsodil omejevanje temeljnih svoboščin v Rusiji in krčenje prostora za civilno družbo.