Slovenskega predsedovanja Svetu EU je konec, na vrsti je Francija

Francosko predsedovanje se začenja v kompleksnih domačih razmerah, saj bodo Francozi aprila volili predsednika. Mednarodne odnose pa zaznamuje tudi zaostren geopolitični kontekst zaradi kopičenja ruskih sil ob meji z Ukrajino.

V Parizu poudarjajo, da bo predsedovanje kljub volitvam trajalo šest mesecev, in zavračajo kakršne koli očitke, da bodo volitve omejevalni dejavnik.

Vsako predsedstvo ima nekaj svojih priljubljenih tem, za Slovenijo je bil to Zahodni Balkan. Za Francijo pa so to odnosi z Afriko in prizadevanja za zagotovitev strateško avtonomne unije.

Pomembna tema bodo tudi v prihodnjih šestih mesecih migracije, potem ko med slovenskim predsedovanjem ni bilo preboja v prizadevanjih za dogovor o novem migracijskem paktu. Med francoskim predsedovanjem bodo članice poskušale doseči tudi dogovor o prenovi schengenskega prostora.

Potem ko so članice med slovenskim predsedovanjem sprejele sklepe o pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengen, bodo proces sedaj nadaljevali Francozi, ki izpostavljajo, da morata procesa hrvaškega pridruževanja in reforme schengna teči vzporedno.

Med predsedovanjem Slovenije prav tako ni bilo preboja glede vprašanja začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Francozi zatrjujejo, da bodo poskušali najti rešitev za to blokado, ki je slaba za celotno regijo.

Eden ključnih dosjejev bo zajeten okoljski sveženj Pripravljeni na 55, ki obsega nabor ukrepov za zmanjšanje izpustov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030. Med francoskim predsedovanjem se bodo pogajanja zares začela. Uresničevanje zelenih in digitalnih ambicij bo na sploh ena ključnih tem tudi med francoskim predsedovanjem.

Tako je Slovenija zaključila svoje drugo polletno predsedovanje Svetu EU. Premier Janez Janša je v petek predsedovanje označil za uspešno in ocenil, da so bili doseženi številni vsebinsko pomembni premiki.

Zunanji minister Anže Logar je med dosežki izpostavil soglasje med državami članicami na področjih odpornosti unije za prihajajoče krize, vključno z zdravstvenimi in kibernetskimi grožnjami, in digitalne preobrazbe.

Odzivi mednarodne javnosti jasno kažejo na to, da je slovensko predsedovanje izboljšalo ugled, mesto, pa tudi domet slovenske diplomacije v svetu, je povedal na nedavni novinarski konferenci.

Za opravljeno delo v zadnjega pol leta se je Sloveniji zahvalila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Thank you, najlepša hvala, to the Slovenian Presidency @EU2021SI," je zapisala na Twitterju. Kot je dodala, je bilo narejenega veliko, da bi našo evropsko agendo premaknili naprej, od usklajevanj o covidu-19 do pomembnih pobud za trajnostni in digitalni prehod.