Če bodo volitve 24. aprila, se bo moral novi državni zbor sestati šele mesec pozneje, sicer se bo zgodil zaplet

Ker so lokalne volitve po zakonu »na sporedu« tretjo nedeljo novembra, kar je v tem primeru 20. novembra 2022, to pomeni, da se bo moral državni zbor na ustanovni seji zbrati šele po 20. maju 2022, če se bo hotel izogniti razpisu nadomestnih županskih volitev v občinah, kjer bodo župani izvoljeni za poslance.

Ker bodo državnozborske volitve najverjetneje 24. aprila, bomo v tem primeru na nov sklic parlamenta čakali cel mesec. Vse pa se spremeni v primeru predčasnih volitev, kajti takrat se ne bi bilo mogoče izogniti razpisu nadomestnih županskih volitev, izvoljeni župani pa bi svojo funkcijo lahko opravljali le do tretje nedelje v novembru.

Na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2018 so bili za poslance izvoljeni štirje župani: Marjan Šarec (Kamnik) je bil celo predsednik vlade, Marko Bandelli (Komen) pa minister za kohezijo, zdaj sta oba opozicijska poslanca, Jurij Lep (Selnica ob Dravi) je bil izvoljen na listi Desusa, zdaj je nepovezani poslanec, pokojni Franc Kramar (Bohinj) pa je z izvolitvijo prekrižal načrte predsednici SAB Alenki Bratušek, ki se je v poslansko klop lahko usedla šele po njegovi smrti. Podobno se lahko tudi po prihodnjih volitvah zgodi, da bo kakšen župan v svoji volilni enoti prehitel kakšnega drugega kandidata iz iste liste, ki bi ga stranka raje videla v parlamentu.

V primeru, če se bo državni zbor sestal po 20. maju, bodo tudi tokrat vodenje občine do lokalnih volitev prevzeli podžupani oziroma eden od njih, če jih ima občina več. Seveda se lahko župani spet vrnejo na čelo občine, če bodo izvoljeni na lokalnih volitvah, v tem primeru pa bodo izgubili poslansko funkcijo. To se je zgodilo leta 2012, ko Zoran Janković ni bil izvoljen za mandatarja in se je raje odločil za vrnitev za župana.