Francija v luči zaostrovanja pandemije in pričakovanja volitev od Slovenije prevzema krmilo EU

"Če v eni povedi povzamemo cilj tega predsedovanja, je treba od Evrope sodelovanja znotraj naših meja preiti k Evropi, ki je močna, ki lahko svobodno sprejema svoje odločitve in odloča o svoji usodi," je v začetku decembra ob predstavitvi prednostnih nalog 13. francoskega predsedovanja EU povedal francoski predsednik Emmanuel Macron. Predsedovanje bo potekalo pod geslom okrevanje, moč in pripadnost.

Slovensko predsedstvo je bilo po letu in pol pretežno virtualnih zasedanj prvo predsedovanje fizičnih srečanj. Tudi Francozi izpostavljajo prizadevanja, da bodo poskušali ohraniti fizična srečanja, saj je tako laže sprejemati odločitve.

Francosko predsedovanje se začenja v kompleksnih domačih razmerah - Francozi bodo aprila volili predsednika - in zaostrenem geopolitičnem kontekstu zaradi kopičenja ruskih sil ob meji z Ukrajino in hibridnih napadov iz Belorusije, kjer režim Aleksandra Lukašenka z izkoriščanjem migrantov ustvarja pritiske na zunanje meje unije.

V Parizu poudarjajo, da bo predsedovanje kljub volitvam trajalo šest mesecev in zavračajo kakršne koli očitke, da bodo volitve omejevalni dejavnik. Izpostavljajo tudi, da ni nikakršnega protislovja med predsedovanjem in volitvami, saj da so teme, ki so v ospredju v predvolilni razpravi v Franciji, tudi pomembne evropske teme.

Francoska veleposlanica v Sloveniji Florence Ferrari je v nedavnem pogovoru za STA glede tega pojasnila, da to ne bo prvo francosko predsedovanje, med katerim bodo potekale volitve, in izrazila prepričanje, da bo lahko država predsedovanje uspešno zaključila. Zaradi volitev bo sicer Francija večino srečanj v okviru predsedovanja gostila v prvih mesecih.

Vsako predsedstvo ima nekaj svojih priljubljenih tem. Za Francijo so to odnosi z Afriko - februarja bo na primer v Bruslju vrh EU in Afriške unije - in prizadevanja za zagotovitev strateško avtonomne unije, tudi s krepitvijo obrambnega sodelovanja, ki se bo sposobna hitro odzivati ter braniti svoje interese in vrednote. Marca načrtujejo neformalni vrh v Franciji, ki naj bi bil posvečen obrambnim temam.

Pomembna tema bodo tudi v prihodnjih šestih mesecih migracije. Med slovenskim predsedovanjem ni bilo preboja v prizadevanjih za dogovor o novem migracijskem paktu, zdaj bodo poskusili Francozi, ki poudarjajo, da gre za izjemno kompleksna, politično občutljiva, celo ideološka vprašanja.

Med francoskim predsedovanjem bodo članice poskušale doseči tudi dogovor o prenovi schengenskega prostora, kjer naj bi Evropejci potovali brez sistematičnega preverjanja potnih listin, vendar to temeljno svoboščino unije postavljajo pod vprašaj migracije, terorizem, pandemija in po novem tudi hibridne grožnje. Macron se je v okviru reforme schengna zavzel za nov mehanizem za zaščito meja Evropske unije.

Potem ko so članice med slovenskim predsedovanjem sprejele sklepe o pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengen, bodo proces sedaj nadaljevali Francozi, ki izpostavljajo, da morata procesa hrvaškega pridruževanja in reforme schengna teči vzporedno. Opozarjajo tudi, da gre za zelo politična vprašanja.

Med slovenskim predsedovanjem prav tako ni bilo preboja glede vprašanja začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Francozi zatrjujejo, da bodo poskušali najti rešitev za to blokado, ki je slaba za celotno regijo. Spomladi načrtujejo konferenco o Zahodnem Balkanu. To ne bo klasičen vrh EU in regije, temveč naj bi se osredotočili na specifična vprašanja.

Temna senca, ki visi nad francoskim predsedovanjem, je grožnja poljskih in madžarskih blokad zaradi nesoglasij glede vladavine prava. Varšava in Budimpešta namreč pretita, da bosta blokirali pomembne evropske dosjeje, ker Evropska komisija ne odobri njunih načrtov za okrevanje.

Od francoske strani je sicer slišati, da se ne sme žrtvovati načelnosti glede vladavine prava za to, da bi se dosegel napredek glede posameznih dosjejev, temveč da je treba zagotoviti oboje.

Eden ključnih dosjejev bo zajeten okoljski sveženj Pripravljeni na 55, ki obsega nabor ukrepov za zmanjšanje izpustov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030. Med francoskim predsedovanjem se bodo pogajanja zares začela. Še zlasti težavni bodo po pričakovanjih pogovori o reformi sistema za trgovanje z izpusti in socialnem podnebnem skladu. Francija bo v okviru boja proti podnebnim spremembam predlagala tudi nov evropski mehanizem za preprečevanje uvoza proizvodov, zaradi katerih je prišlo do izsekavanja gozdov.

Uresničevanje zelenih in digitalnih ambicij bo na sploh ena ključnih tem tudi med francoskim predsedovanjem, ki si bo med drugim prizadevalo za sprejetje evropske zakonodaje o digitalnih trgih in storitvah.

Predsedstvo je bilo sicer že pred lizbonsko pogodbo predvsem obraz bruseljskega aparata in le eden od mnogih krmarjev evropske ladje. Po uveljavitvi te pogodbe decembra 2009 ima zlasti simboličen pomen, vendar pa lahko pomembno prispeva k promociji predsedujoče države. Ko predsedujejo velike članice, kot sta Nemčija in Francija, so sicer tudi pričakovanja večja.