Iz Evrope prihajajo čestitke prvaku SDS Janezu Janši za izvolitev na položaj predsednika slovenske vlade. Med prvimi mu je čestital madžarski premier Viktor Orban. Čestitko pa mu je izrekel tudi že vodja politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) v Evropskem parlamentu Manfred Weber.

V zgodovini samostojne države je večina vladnih ekip mandat nastopila po državnozborskih volitvah, štiri pa so delo začele med mandatom državnega zbora. Tako bo tudi tokrat, ko bo vodenje vlade prevzel prvak SDS Janez Janša. STA objavlja kronologijo vlad, ki so mandat nastopile med mandatom DZ, in ne po volitvah.

Janez Janša ima dolgo politično zgodovino. V kar štirih vladah je bil minister za obrambo, tudi v osamosvojitveni Demosovi vladi, ko je postavljal slovenski obrambni sistem. Z današnjo potrditvijo za mandatarja pa je že tretjič postal predsednik vlade.

Vodje strank nove koalicije presenečenj pri današnjem glasovanju o kandidatu za mandatarja Janezu Janši večinoma ne pričakujejo. Kot so javno že obljubili, tudi danes napovedujejo poslanske glasove za Janševo izvolitev. Tudi sestavo ministrske ekipe in imenovanje vlade je sodeč po njihovih ocenah realno pričakovati kmalu, morda sredi marca.

DZ je začel razpravo o kandidatu za novega premierja Janezu Janši, o katerem bodo odločali danes na tajnem glasovanju. SDS, SMC, NSi in DeSUS, ki so minuli teden podpisale koalicijsko pogodbo, javno obljubljajo dovolj glasov za Janševo izvolitev, s čimer bi mu podelile tretji premierski mandat. Večjih presenečenj tako ni pričakovati.

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič v novem koalicijskem sporazumu pogreša reforme. Kot je navedla za STA, je odsotnost predlogov reform sicer razumljiva, saj iz sporazuma "veje dejstvo, da je pisan le za dve leti". Opozorila je tudi, da v sporazumu ni omembe socialnega dialoga.

Nekateri člani odhajajoče vlade Marjana Šarca še ne razkrivajo, kam jih bo po prenehanju mandata vodila karierna pot. Nekaj se jih bo verjetno poslovilo od politike, nekatere čaka staro delovno mesto. Vsaj dva prihajata med poslance, prvaka SMC in DeSUS Zdravko Počivalšek in Aleksandra Pivec pa bosta ohranila ministrski funkciji.

Ob robu današnjega protesta, ki so ga organizatorji naslovili "proti koaliciji sovraštva", se je vnela tudi polemika na levem delu političnega prostora o tem, kdo nosi krivdo, da je SDS sploh dobila priložnost za sestavo vlade. Shod, uperjen predvsem proti strankama SMC in DeSUS, so namreč javno podprli v stranki Levica, v kateri so bili kritični tudi do stranke Socialni demokrati. Ti so se s sporočilom za javnost odzvali na njihove očitke in poudarili, so se v SD ves čas trudili, da bi na levici in na sredini premostili razlike in našli pot za obstoj skupnega sodelovanja.

Koalicijske partnerice SDS, SMC, NSi in DeSUS so v koalicijsko pogodbo, ki so jo podpisale v torek, na varnostnem področju med drugim napovedale učinkovito varovanje meja in ureditev razmer v policiji. Slabo kadrovsko sliko vojske pa bi reševali s ponovno uvedbo naborniškega sistema. Občine pa si lahko obetajo občutno zvišanje povprečnine.

Koalicijska pogodba, ki so jo v torek podpisale SDS, SMC, NSi in DeSUS, med drugim predvideva skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu z vsemi kadrovskimi viri. Upokojencem obljubljajo izredno usklajevanje pokojnin, staršem pa ponovno brezplačni vrtec za drugega otroka. Odločbe ustavnega sodišča glede financiranja osnovnih šol v njej ni.

Vlada bo za preskrbo z varovalno opremo za obvladovanje epidemije koronavirusa iz državnih blagovnih rezerv sprostila opremo v skupni vrednosti 200.000 evrov. Gre za 48.000 zaščitnih mask, 5000 kombinezonov, 500.000 rokavic in praške za razkuževanje, so zapisali na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Z menjavo vlade se obetajo tudi nekatere spremembe v sestavi državnega zbora. Poleg dosedanjega premierja Marjana Šarca se bo v poslanske klopi vrnilo še nekaj ministrov njegove vlade, iz DZ pa se bodo v ministrske kabinete preselili prvak SDS Janez Janša in še nekateri aktualni poslanci.

Poostreni nadzor, ki ga Hrvaška zaradi koronavirusa izvaja na slovensko-hrvaški meji, povzroča zastoje. Vlada Republike Slovenije je ob tem na uradnem twitter profilu zapisala, da je kolona za vstop v Hrvaško skoraj do Brežic in da taki ukrepi niso učinkoviti ter da povzročajo gospodarsko škodo.

Kot so v sporočilu za javnost zapisali v stranki SLS, so v stranki zgroženi ob dejstvu, da jutrišnji shod, namenjen nasprotovanju predvideni prihodnji vladi, organizatorji imenujejo Shod proti koaliciji sovraštva. Nesprejemljivo za njih je, da se z nazivom »koalicija sovraštva« imenuje predvidena prihodnja vladna koalicija. Sporočilo v celoti objavljamo:

Predstavniki španskih in katalonskih oblasti so danes v Madridu začeli pogovore za rešitev katalonske krize. Na prvem srečanju, ki sta se ga udeležila tudi španski premier Pedro Sanchez in katalonski predsednik Quim Torra, sta se strani med drugim dogovorili o nadaljevanju dialoga v obliki mesečnih srečanj, izmenično v Madridu in Barceloni.

Predsednik republike Borut Pahor je, kot je sporočil po današnjem srečanju, državnemu zboru predlagal prvaka SDS Janeza Janšo za novega predsednika vlade. Stranke SDS, SMC, NSi in DeSUS so namreč v torek pozno zvečer podpisale koalicijsko pogodbo, s čimer se, kot kaže, Janši obeta dovolj glasov za izvolitev.

Koalicijska pogodba, ki naj bi jo SDS, SMC, NSi in DeSUS po nekaterih informacijah že podpisale, napoveduje ključne ukrepe vlade, ki jo bo, če bo dobila podporo v DZ, vodil prvak SDS Janez Janša. Med njimi so med drugim postopna uvedba naborništva, dvig sredstev za občine, učinkovito varovanje državne meje in uvedba univerzalnega otroškega dodatka.

Predsednik republike Borut Pahor se bo v skladu z napovedmi danes predvidoma sestal s prvakom SDS Janezom Janšo. Glede na to, da so sveti strank SDS, SMC, NSi in DeSUS v torek zvečer potrdili vstop v Janševo vlado, je pričakovati, da ga bo Pahor tudi predlagal za mandatarja.

Parlament je doslej o mandatarskem kandidatu glasoval osemnajstkrat, v petih primerih so bili kandidati neuspešni. Izvoljeni predsedniki vlade so se na položaj večkrat zavihteli s pomočjo konstruktivne nezaupnice, nekajkrat pa tudi s pomočjo opozicijskih poslancev, ki so zamenjali stran. Večina je bila izvoljenih v prvem krogu glasovanja.

Dobro leto in pol po predčasnih volitvah kaže, da bo SDS Janeza Janše uspelo to, kar ji ni uspelo po volitvah, na katerih je 3. junija 2018 slavila kot relativna zmagovalka. Organi strank SDS, SMC, NSi in DeSUS so namreč podprli oblikovanje koalicije za že 14. slovensko vlado in tretjo, ki jo bo vodil Janša.